Protifert magnezij

Transkrypt

Protifert magnezij

PIKAPOLON’CA 2011
Priročnik za človeku in okolju prijazno VARSTVO in PREHRANO RASTLIN
KARSIA, Dutovlje, d.o.o.
Priročnik za človeku in okolju prijazno
VARSTVO in PREHRANO RASTLIN
www.
.si
2011
2011
!
1
1
20
i
t
os
v
o
N
foliarno gnojilo na osnovi aminokislin in kalijevega fosfita
sistemična prehrana rastlin s fosforjem in kalijem
poveča odpornost rastlin proti nekaterim glivičnim in bakterijskim boleznim
PROTIFERT magnezij
foliarno gnojilo na osnovi aminokislin in magnezija
sistemična prehrana rastlin z magnezijem
nepogrešljiv pri prehrani vinske trte, hmelja, pečkarjev
PPROTIFERT
ROTIFERT cink
foliarno gnojilo na osnovi aminokislin in cinka
sistemična prehrana rastlin s cinkom
nepogrešljiv pri prehrani vinske trte, pečkarjev, hmelja, koruze
PROTIFERT mangan
foliarno gnojilo na osnovi aminokislin in mangana
sistemična prehrana rastlin z manganom
nepogrešljiv pri prehrani žit in pečkarjev
PROTIFERT žveplo
unikatno foliarno gnojilo na osnovi aminokislin in žvepla
sistemična prehrana rastlin z žveplom!!!
nepogrešljiv pri prehrani žit, vinske trte, jablan, vrtnin, hmelja .....
stransko delovanje proti vsem pepelovkam!!
kompleks mikrohranil (bor, baker, železo, mangan, molibden in cink)
za fertirigacijo in foliarno tretiranje
specialno foliarno gnojillo za trajne nasade na osnovi cinka in mangana
močno podprto z morskimi algami
Naše spletne strani - http://www.karsia.si
- dostopne vsakomur - osnovne informacije o podjetju - popolne informacije o pripravkih - aktualne novosti v programu podjetja - škropilni programi - aktualni nasveti za varstvo in prehrano rastlin -
Brezplačno Kmetijsko Svetovanje za Varstvo in Prehrano Rastlin
Spoštovani kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci!
Kmetijsko Svetovanje za Varstvo in Prehrano Rastlin
KARSIA, Dutovlje, d.o.o. že od leta 2005 nudi
brezplačno svetovanje oziroma obveščanje s
področja varstva in foliarne prehrane rastlin, torej
štiri pridelovalne sezone.
Obvestila zajemajo vse glavne kulture, ki se gojijo v
našem slovenskem kmetijskem prostoru. Temeljijo
na opazovanjih in spremljanju klimatoloških
pogojev, fenofaz posameznih kultur in na naših
izkušnjah. Prav tako vas bomo obveščali o
spremembah že registriranih pripravkov in seveda
vseh novostih v našem programu.
Prejemnikov, ki prejemajo naša obvestila po
elektronski pošti je že skoraj 2.000, po pošti pa jih
prejema okoli 800. V vseh teh letih so se odjavili
samo 4 naročniki, kar potrjuje našo strokovnost in
uporabnost teh obvestil.
Vsi, ki še ne prejemate naših obvestil, a jih želite,
se lahko nanje naročite na naši spletni strani
www.karsia.si ali pa se prijavite na naš internetni
naslov [email protected] in prejemali jih boste na vaš
internetni naslov (e-mail).
KARSIA, Dutovlje, d.o.o., Dutovlje 66, 6221 Dutovlje, Slovenija
Poslovalnica Ljubljana, Tržaška 132, 1000 Ljubljana, Tel.: 00386-1-423-33-84
Fax.: 00386-1-257-63-72; Splet: www.karsia.si, e-mail: [email protected]
GSM za vzhod, sever in jug Slovenije 031-394-227 (Drago MAJCEN)
GSM za zahod in osrednji del Slovenije 051-319-517 (Primož ŠTEPIC)
GSM prodaja 041-362-026 (Zdenka Hrastnik); GSM marketing&razvoj 041-689-120 (Andrej KOS)
Nasvet številka:
VREMENSKA
011/2010
Datum:
01.07.2010
N A P O V E D (Vir: ARSO, četrtek, 01. julij 2010, ob 10:00 uri)
Napoved za Slovenijo Danes bo pretežno jasno, popoldne in zvečer bodo krajevne nevihte. Najvišje dnevne temperature
bodo od 27 do 33 stopinj C. Jutri bo pretežno jasno. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 18, ob morju 20, najvišje
dnevne bodo podobne današnjim.
Napoved za sosednje pokrajine V sosednjih pokrajinah bo prevladovalo sončno poletno vreme.
Popoldne in zvečer bodo v krajih severno od nas krajevne nevihte.
Vremenska slika Nad zahodno in srednjo Evropo ter Sredozemljem je območje visokega zračnega pritiska. V višinah priteka k
nam topel in prehodno nekoliko bolj vlažen zrak.
Obeti V soboto in nedeljo bo sončno in vroče.
AKTUALNE NOVOSTI
Nova pakiranja/zaloga
1.
2.
3.
4.
Sistemično foliarno gnojilo na osnovi bakra LABICUPER v 100 mL pakiranju (20 x 100 mL)
Fungicid RANMAN twinpack - 20 mL pakiranju za 10 arov (1.000 m2).
Desikator KABUKI v 4 L tudi v 1 L pakiranju.
Herbicid FUEGO 200 mL (metazaklor).
VINOGRADNIŠTVO
Varstvo VINSKE TRTE
Veliki problemi s peronosporo se pojavljajo na Dolenjskem, kjer zaradi obilnih in dolgotrajnih padavin v juniju, marsikje ni bilo
mogoče pravočasno opraviti zaščito. Še posebej v strmih vinogradih, kjer ni bil mogoč vstop s strojem, so ponekod bili
presledki tudi do 21 dni. Se pa peronospora pojavlja pravzaprav v vseh vinorodnih okoliših, tako na listju kot na grozdičih. V
primeru pojava priporočamo takojšnjo uporabo fungicida MILDICUT v konc. 0,40 % (400 mL/hL) in tretiranje ponoviti čez 45 dni. Lahko se doda tudi kakšen dotikalni fungicid, kot je npr. FOLPAN 80 WDG v konc. 0,15 % (150 g/hL) ali DITHANE M45/DG v konc. 0,25 % (250 g/hL). V neokuženih vinogradih lahko vinogradniki uporabijo fungicide kot sta FANTIC F v konc.
0,20 % (200 g/hL) ali ELECTIS 75 WG v konc. 0,18 % (180 g/hL) ali pa tudi MILDICUT v 0,4 % konc..
Za biotično varstvo priporočamo uporabo bakrovih fungicidov kot sta CHAMP formula 2 FLO v konc. 0,15-0,20 % (150-200
mL/hL) ali CHAMPION 50 WP v konc. 0,2-0,25 % (200-250 g/hL). Uporaba novega sistemičnega foliarnega gnojila na
osnovi bakra LabiCUPER v konc. 0,30 % (300 mL/hL), poviša odpornost proti peronospori in ga lahko dodajamo drugim
sredstvom, ki jih uporabljamo. LabiCUPER dolgoročno tudi poviša odpornost proti eski, ki je še posebej močno razširjena na
Primorskem.
Peronospora - bele plesnive prevleke na grozdiču
oljni madeži
Oidij – siv pepel na jagodi
!
1
1
20
i
t
os
v
o
N
SPADA
®
200 EC
organofosforni insekticid za učinkovito zatiranje
jabolčnega zavijača na jablanah
in češnjeve muhe
(
(registriran
kot “nujno potrebno fitofarmacevtsko sredstvo“)
BIOtični fungicid na osnovi antagonističnih gliv
Trichoderma harzianum in viride
za zatiranje talnih gliv kot so
č
črna
solatna gniloba, bela gniloba, uvelost rastlin in
pridelava solate brez
gnitje plodov paprike
pridelava solate z
uporabe fungicida
na vrtninah in okrasnih rastlinah
uporabo fungicida
REMEDIER
REMEDIER
(rastišče je bilo okuženo z glivo Sclerotinia sclerotiorum)
METRIC
Selektivni rezidualni herbicid na osnovi dobro poznanih učinkovin metribuzin in klomazon
za zatiranje enoletnih ozkolistnih in širokolistnih plevelov v krompirju
v času takoj po setvi pa do približno 7 dni pred vznikom krompirja in plevelov
Lentagran
Lentagran WP
Selektivni herbicid na osnovi učinkovine piridat, za zatiranje širokolistnih plevelov v čebuli, poru, rumenem
volčjem bobu, lucerni, rdeči detelji, inkarnatki, aleksandrijski detelji, listnem ohrovtu, belem in rdeče zelju,
brstičnem ohrovtu, brokoliju, cvetači in špargljih
Aktivna snov piridat je zelo selektivna do omenjenih kultru in se uporablja kot korekcijski herbicid (v
postu-po vzniku). Zelo dobro se absorbira preko listov in zavira fotosintezo rastlin. Ima širok spekter
delovanja na semenske plevele, ki so odporni na triazine. Sredstvo posebno dobro deluje v času kalitve,
oziroma ko so pleveli v stadiju kličnih listov oziroma, ko se pojavijo prvi pravi listi. Na dobro delovanje
aktivne snovi ugodno vplivata sončna svetloba in zadostna količina vlage v tleh.
2011
FITOFARMACEVTSKA SREDSTVA
FOLIARNA GNOJILA
BIOCIDI
ANALIZE MEGALAB - tal, listja, plodièev, vode in drugih tekoèin
PRIPOROÈILA ZA VARSTVO in PREHRANO RASTLIN
PRIROÈNIK ZA VARSTVO in PREHRANO RASTLIN
Priroènik odraža stanje na februar 2011, podatki v njem so le informativnega znaèaja. Izhaja enkrat letno in je brezplaèen.
Dosegljiv je v veèini trgovin s fitofarmacevtskimi sredstvi, na Kmetijsko Gozdarskih zavodih, Kmetijsko svetovalnih službah in na
predavanjih naših agronomov, naroèite pa ga lahko tudi na naših spletnih straneh www.karsia.si, po elektronski pošti
[email protected] ali na telefon ++386-41-661-318. Vsi podatki in nasveti so informativnega znaèaja. Pred uporabo posameznih
sredstev je potrebno vedno obvezno prebrati navodilo za uporabo. Morebitne napake pri pripravi in tisku niso izkljuèene.
Literatura:
- VRABL, S. (1981) Varstvo sadnega drevja in vinske trte Univerza v Mariboru, Višja Agronomska šola - skripta;
- HILLEBRAND, W. (1990) Rebschutz im Weinbau,
Rebschutz-Taschenbuch, Fachverlag Dr. Fraund GmbH, Mainz;
- VRŠIÈ, S., LEŠNIK, M. (2001) Vinogradništvo, Kmeèki glas, Ljubljana;
- Landesanstalt fur Pflanzenschutz Stuttgart (1988)
Anleitungen zum integriertem Pflanzenschutz im Apfelbau;
- Leitfaden 2007, Südtiroler Beratungring für Obst und Weinbau,
Februar 2009
- Bluebook 2008, 2009, YARA Italia S.p.A., YaraVita
- Priroènik za hmeljarje, IHP Žalec, 2002
Fotografije in ostali slikovni material:
- KARSIA, Dutovlje, d.o.o., Drago Majcen, univ.dipl.ing.agr.,
- dr. Magda Rak Cizej, univ. dipl.ing.agr.,
- mag. Gabrijel Seljak, univ. dipl.ing.agr.,
- mag. Jože Miklavc, univ. dipl.ing.agr.,
- Anleitungen zum integriertem Planzenschutz im Apfelbau,
Landesanstalt fur Pflanzenschutz Stuttgart 2. Auflage 1988,
- INRA Institut national de la Recherche Agronomique,
- Ohio State University, Academica.ru,
- beerenstark.de, plante-doctor.dk,
- arhiv Rohm&Haas in Dow AgroSciences,
- Andrej Kos, univ.dipl.ing.agr..
Pripravil, uredil in oblikoval: Andrej Kos,
v sodelovanju s sodelavci Karsia, Dutovlje, d.o.o.
Tisk:
Tiskarna Schwarz, Ljubljana
Naklada:
13.000 kom
www.
.si
001
Vizitka podjetja / Zaposleni / Kontakti
Poslovalnica Ljubljana
Tržaška cesta 132, 1000 LJUBLJANA
tel: ++386 8 387 89 31, ++386 /8 387 89 32,
KARSIA, Dutovlje, d.o.o.
KMETIJSKA PROIZVODNJA, PROIZVODNJA
VIN,TRGOVINA, IZVOZ - UVOZ
Dutovlje 66, 6221 DUTOVLJE
tel: ++386 5 764 21 38
fax: ++386 8 387 89 35
E-mail: [email protected]
www.karsia.si
Zaposleni:
DIREKTOR - Milivoj ŠIRCA, univ.dipl.ing.agr.
tel: ++386-8-387-89-30, e-pošta: [email protected]
MARKETING IN RAZVOJ - Andrej KOS, univ.dipl.ing.agr.
mobilni tel.: ++386-41-689-120, e-pošta: [email protected]
POMOÈNIK VODJE MARKETINGA in RAZVOJA
Drago MAJCEN, univ.dipl.ing.agr.
KOMERCIALA (Štajerska, Koroška, Prekmurje, Dolenjska - do Krškega)
NABAVA, LOGISTIKA, REGULATIVA - Martina JENKO, univ.dipl.ing.agr.
PRODAJA - Nina KARÈE, univ.dipl.ing.agr., Zdenka HRASTNIK, upravni tehnik
tel: ++386-8-387-89-31, mobilni tel.: ++386-41-362-026
e-pošta: [email protected], [email protected]
REGISTRACIJE - Janja KLINC, univ.dipl.ing.agr.
KOMERCIALA IN MARKETING - Primož ŠTEPIC, dipl.ing.agr.
(Dolenjska - južno od Krškega, Bela krajina, Notranjska, Gorenjska, Primorska)
SKLADIŠÈE - Martin PUNCER, ekon.teh., tel/fax: ++386-1-256-47-60
e-pošta: [email protected]
POSLOVNA SEKRETARKA - Marjana ŠIRCA, tel: ++386-8-387-89-33,
e-pošta: [email protected]
ADMINISTRATORKA V MARKETINGU IN PRODAJI - Saša KOS,
KARSIA, Dutovlje, d.o.o. zastopa in distribuira pripravke in programe naslednjih podjetij:
DOW AGROSCIENCES G.m.b.H., Dunaj, Avstrija; MAKHTESHIM-AGAN LTD, Beer-Sheva, Izrael; YARA Italia S.p.A., Italija; NUFARM GmbH&Co. KG, Linz, Avstrija,
TAMINCO N.V., Gent, Belgija; ISAGRO S.p.A., Milano, Italija; SOLFOTECNICA S.p.A., Ravena, Italija; CERTIS, ZDA; LANCES LINK S.A., Geneve, Švica; S.I.C.I.T. S.p.A.,
Chiampo (VI), Italija; AGRIPHAR S.A., Ougrée, Belgija; PROTEO International, Ceva (CN), Italija; Nihon Nohyaku Co., Ltd, Japonska, FMC Chemical, Belgija; L. Gobbi
S.r.l., Italija; Kollant S.p.A., Italija; AZF Agricoltura.S.r.L., Italija; VALENTE s.r.l., Italija; ADOB Sp. zo.o. Sp.k., Poljska; BELCHIM Crop Protection, Belgija (ISK,
Japonska), MACASA, Barcelona, Španija, FINE AGROCHEMICALS LIMITED, Velika Britanija in NISSO CHEMICAL EUROPE, Japonska.
Podjetje KARSIA Dutovlje. d.o.o. zastopajo naslednji distributerji:
- za podroèje Republike Hrvaške: FITO PROMET d.o.o., Mošæenièka 12, 10000 Zagreb, tel: 01/4835-733 (fax 734) in AGROPROJEKT d.o.o., Banija 130, 47000
Karlovac, tel./fax.: ++385-47-649-010;
- za podroèje Republike Kosovo: KB “AGRONOMI”, distriboter i autorzuar për Kosovë, Suharekë - THERANDË, tel: 029-43-554, fax.:029-71-594, gsm: 044-124-654,
044-134-894, e-pošta: [email protected] in
- za podroèje Bosne in Hercegovine: GAJ d.o.o., Mostar, Bosna i Hercegovina, tel.: 036-345-040.
002
Uvodnik
Uporabnikom PIKAPOLON'CE!
Spoštovani!
Z veseljem smo tudi letos za vas pripravili Karsiin prodajno-zastopniški katalog, dvanajsto izdajo po vrsti.
Trudimo se, da bi vam ustrezal tako po obliki, preglednosti, kot tudi po vsebini, ki naj jo odlikuje strokovnost in
objektivnost. Verjetno je prav to glavni razlog, da je naš katalog iskan. Lanskoletnih nam je zmanjkalo že pred
nekaj meseci. Veseli in ponosni smo ko slišimo, da po njem posegajo tudi dijaki srednjih kmetijskih šol, pa tudi
študentje, da jim služi kot uèni pripomoèek.
Gledano na splošno, èasi niso lahki. Gospodarska kriza v Sloveniji še ne popušèa, napovedi za gospodarstvo v
2011 pri nas niso niè kaj obetavne.
Za kmetijce se mogoèe v letošnjem letu nakazujejo nekoliko boljši èasi, saj cene veèini kmetijskih pridelkov, ki
so bile v zadnjih dveh letih nenormalno nizke, narašèajo tako na globalnem nivoju in tudi pri nas. Upamo, da
to pomeni, da bodo kmetijski pridelovalci za svoja vlaganja in trud le dobili povrnjeno toliko, da bo njihovo
delo smiselno in rentabilno.
Da bo smiselno vložiti v pridelavo nekaj veè, kar bo vložek veèkratno povrnilo. V mislih imam prav doloèene
varstvene ukrepe ter dognojevanje oz. prehrano rastlin. Vemo namreè, da se je prav zaradi nizkih cen
kmetijskih pridelkov marsikateri pridelovalec v lanskem letu takim ukrepom odrekel in potem ob »žetvi«
ugotovil, da je zaradi tega še veè izgubil.
Poleg povišanja cen pridelkov nas z doloèenim optimizmom na boljše èase za kmetijstvo v bodoèe navdaja tudi
dejstvo, da se politika, predvsem pa Ministrstvo za kmetijstvo, v zadnjem èasu prizadeva, da bi se samooskrba s
hrano pri nas poveèala. Dejstvo je, da je danes v Sloveniji nivo samooskrbe s hrano že zaskrbljujoè.
Ne glede na težke èase, Karsia sledi svoji poslovni strategiji, uvajanju novih, uèinkovitih ter okolju prijaznih
pripravkov za varstvo in prehrano rastlin. Tako tudi v sezoni 2011 nudimo kar nekaj novosti.
Èe zaènem pri fungicidih, naj omenim novi pripravek Remedier. Gre za biološki fungicid, antagonist, ki odlièno
rešuje probleme razliènih gliviènih bolezni v tleh. Še posebno bo prišel prav vrtnarjem oziroma zelenjadarjem.
Dobro znani bakreni fungicid Champion bo letos na voljo v novi, granulirani formulaciji WG.
V skupini insekticidov je novost Spada 200 EC na osnovi uèinkovine fosmet, za zatiranje pereèega problema
jabolènega cvetožera na jablanah in èešnjeve muhe.
Pri herbicidih imamo dve novosti. To sta sredstvi Metric, za zatiranje plevelov v krompirju ter Lentagran, za
zatiranje plevelov v kapusnicah ipd.
V skupini specialnih gnojil naj omenim razširitev ponudbe Protifertov in sicer z mikroelementi cinkom,
manganom, magnezijem, žveplom ter Protifert fosfit K, na osnovi kalijevega fosfita. Novo je tudi specialno
foliarno gnojilo Goemar Calibra EU, namenjeno predvsem prehrani trajnih nasadov in Nutrel Advance, ki je
kombinacija mikrohranil za namakanje in foliarno uporabo.
Novosti spet kar nekaj, med njimi nekatere take, ki bodo pripomogle k reševanju do sedaj težko rešljivih
fitosanitarnih problemov.
Obilne in zdrave pridelke vam želim !
Milivoj Širca, univ.dipl.ing.agr.
Direktor
Dutovlje, februar 2011
003
Fitofarmacevtska sredstva - splošno
FITOFARMACEVTSKA
SREDSTVA (splošno)
Fitofarmacevtska sredstva (v nadaljevanju FFS)
uporabljamo za varstvo rastlin pred gliviènimi
boleznimi, škodljivimi žuželkami in pršicami,
pleveli in drugimi škodljivimi živalmi. FFS ali
pesticide razvršèamo v veè skupin glede na
namen njihove uporabe, formulacije, naèina
delovanja, strupenosti in primernosti za
uporabo v doloèenih programih, npr.
integrirani zašèiti.
NAMEN UPORABE
- akaricid - sredstvo za zatiranje škodljivih pršic
- dodatno sredstvo - sredstvo za fizièno
unièevanje škodljivcev
- fungicid - sredstvo za zatiranje gliviènih
bolezni
- herbicid - sredstvo za zatiranje plevelov
- insekticid - sredstvo za zatiranje škodljivih
žuželk
- limacid - sredstvo za zatiranje polžev
- nematocid - sredstvo za zatiranje nematod
in ogorèic
- omoèilo - sredstvo za izboljšanje omoèljivosti
in oprijemljivosti
- rodenticid - sredstvo za zatiranje glodalcev
- repelent (odvraèalo) - sredstvo za
odvraèanje škodljivcev
- atraktant (privabilo) - sredstvo za
privabljanje insektov
- regulator rasti - sredstvo za uravnavanje
rasti rastlin
- fumigant - sredstvo za zaplinjanje.
AKARICIDI
So specifièna kemièna, v novejšem èasu pa
tudi organska, sredstva za zatiranje škodljivih
pršic. Tudi nekateri klasièni insekticidi in
fungicidi imajo stransko delovanje na pršice,
delno delovanje pa imajo tudi mineralna in
ogrèièna olja.
FUNGICIDI
So kemièna sredstva za prepreèevanje in
zatiranje okužbe z gliviènimi boleznimi,
nekateri med njimi imajo tudi baktericidni
uèinek. Po kemièni sestavi razlikujemo
anorganske in organske fungicide, po naèinu
delovanja pa dotikalne (preventivne),
sistemiène, kurativne in eradikativne fungicide.
Najveèji delež predstavljajo fungicidi na
osnovi žvepla in bakra, ostalo so organski
sintetièni fungicidi, najmanjši delež pa
fungicidi na osnovi parazitskih gliv.
(ko pride z njim neposredno v kontakt z
aplikacijo ali ko sredstvo nanesemo na
površino, po kateri se žuželka giblje) in
dihalno (ko ga vdiha). Po naèinu delovanja jih
loèimo na ovicide, ki delujejo na jajèeca,
larvicide, ki delujejo na lièinke in adulticide, ki
delujejo samo na odrasle žuželke. Obstajajo
pa tudi takšni, ki delujejo na vse razvojne
stadije žuželk.
Pri biotiènih insekticidih na osnovi gliv
poznamo take, ki delujejo dotikalno s
foliarnim ali pa talnim nanosom (za zatiranje
strun in lešnikarja) ali pa imajo repelentni
uèinek in s tem prepreèijo ovipozicijo
(odlaganje jajèec) npr. pri sadnih muhah.
HERBICIDI
So kemièna sredstva za zatiranje plevelov.
Razlikujemo neselektivne (totalne) herbicide,
ki zatrejo vse zelene rastline in selektivne
herbicide, ki zatrejo le doloèene vrste
plevelov. Glede na naèin delovanja loèimo
dotikalne herbicide, ki delujejo na plevele z
dotikom in unièijo navadno le nadzemni del
rastline in sistemiène herbicide, ki delujejo na
plevele tako, da jih rastline vsrkajo preko
zelenih delov, lahko tudi preko korenin, s
sokovi pa se prenesejo po vsej rastlini, tudi v
dele, ki niso bili poškropljeni. Na èas uporabe
jih delimo na herbicide, ki jih uporabljamo
pred setvijo ali saditvijo gojenih rastlin in
delujejo na plevele preko korenin; na
herbicide, ki jih uporabljamo po setvi, vendar
pred vznikom gojenih rastlin (preemergence),
ki delujejo na plevele med kalitvijo ali
vznikom in herbicide, ki jih uporabljamo po
vzniku gojenih rastlin (postemergence), ki
delujejo na vznikle plevele in delujejo preko
listja, nekateri tudi preko korenin.
LIMACIDI
So kemièna sredstva za zatiranje škodljivih
vrst polžev. Formulirana so v glavnem v obliki
gotovih vab (pelete) z dodanim atraktantom
(privabilom) za polže.
NEMATOCIDI
So kemièna sredstva proti ogorèicam in
nematodam. Formulirani so v obliki
koncentrata za emulzijo in v obliki granulata.
Z njimi tretiramo tla (škropimo ali posipamo)
in jih v najkrajšem èasu zadelamo
(inkorporiramo) plitvo v tla. Pri uporabi se v
stiku s talno vlago uplinijo in delujejo kot
fumiganti.
OMOÈILA
INSEKTICIDI
So kemièna sredstva za zatiranje škodljivih
žuželk – insektov. So sintetiène organske
snovi, nekaj pa jih je tudi na osnovi
rastlinskega in živalskega izvora, to so
biotièni insekticidi, na osnovi bakterij
(Bacillus thuringiensis), gliv (Beauveria
bassiana) in naturalitov (spinosad).
Razlikujemo dotikalne insekticide, ki so na
površini rastline, sistemiène insekticide, ki jih
rastline absorbirajo (vsrkajo) in se po rastlini
prenašajo z rastlinskim sokom ter insekticide,
ki imajo globinsko delovanje, kjer insekticid
prodre v škodljivca na mestu nanosa. Na
žuželke delujejo na razliène naèine: želodèno
(ko zaužije tretiran rastlinski del), dotikalno
So kemièna ali naravna sredstva, s katerimi
izboljšamo omoèljivost in oprijemljivost
škropilne brozge. Klasièna omoèila so
podobna detergentom in zmanjšajo
površinsko napetost kapljic, s èimer se
pokrovnost poveèa, odtekanje ali drift pa
zmanjša. Odsvetuje pa se njihova uporaba v
obdobju s padavinami, saj se takrat spiranje
poveèa. Pri pripravi škropilne brozge se
ponavadi moèno penijo. Sodobnejša omoèila
na osnovi smol iglavcev delujejo kot omoèilo
in lepilo, prepreèujejo pa tudi spiranje
škropilne brozge iz tretiranih rastlin, saj na
njej naredijo zašèitno oblogo ali film, ki
poveèa in podaljša delovanje zašèitnih
sredstev, kakor tudi foliarnih gnojil.
004
REPELENTI (odvraèala)
So posebne kemiène ali naravne snovi, ki s
svojim specifiènim vonjem odvraèajo škodljivce,
da ne napadejo svoje gostiteljske rastline.
ATRAKTANTI (privabila)
So kemièna ali naravna sredstva, ki privabljajo
insekte. Razlikujemo seksualne in prehranske
atraktante. Seksualni atraktanti se uporabljajo
za spremljanje prisotnosti škodljivcev
(monitoring), še posebej proti nekaterim
vrstam metuljev in muh, v obliki metode
konfuzije in dezorientacije, pa tudi njihovo
neposredno zatiranje. Prehranski atraktanti so
v glavnem na osnovi rastlinskih, pa tudi
živalskih hidroliziranih beljakovin.
Uporabljamo jih za spremljanje prisotnosti
škodljivcev (monitoring), kakor tudi za
neposredno zatiranje škodljivcev, seveda v
kombinaciji z insekticidi.
REGULATORJI RASTI
So kemièna sredstva, ki uravnavajo rast rastlin.
Uporabljajo se v glavnem v industrijskih
rastlinah kot so žita in oljna ogršèica, za
zniževanje višine rastlin. S tem ukrepom
jaèamo stabilnost rastlin proti poleganju in
znižujemo njihovo višino.
BIOCIDI
So kemièna sredstva za zatiranje žuželk in
škodljivih živali v urbanih in kmetijskih
površinah. Loèimo insekticide za zatiranje
žuželk (šèurkov, bolh, mravelj in termitov) v
notranjih prostorih gospodinjstev in javnih
zdravstvenih prostorih ter zunaj objektov
gostinstva in turizma (restavracije in hoteli),
poslovnih prostorov in javnih zgradb,
rodenticide za zatiranje škodljivih glodalcev
(miši, podgane, voluharji) v notranjih in
zunanjih prostorih in še veliko drugih, kot npr.
biocidi za higieno ljudi in živali, konzervansi, itd..
FORMULACIJA
- CB = koncentrat za vabo
- CS = kapsulirana suspenzija
- DF = (glej WG)
- DS = prašivo za suho tretiranje semena
- EC = koncentrat za emulzijo
- EW = koncentrirana emulzija - olje v vodi
- FLO = (glej SC)
- G = granulat
- P = prašivo
- RB = gotova vaba
- SC =koncentrirana suspenzija
- WG/WDG = vodotopna zrnca
- WP = moèljiv prašek
NAÈIN DELOVANJA
- kontaktno, delujejo na bolezni, škodljivce in
plevele ob stiku, kontaktu z njimi ali s
plinsko fazo in
- sistemièno, kjer loèimo lokosistemike z
omejenim gibanjem po rastlini in
translokacijske, ki se gibljejo po rastlini,
ne glede na mesto vnosa.
V skupini fungicidov loèimo:
- preventivne (z njimi rastlino zašèitimo
pred napadom glive),
- kurativne (z njimi lahko ukrepamo v
doloèenem èasu po napadu glive)
- eradikativne (z njimi zatiramo glivo po
že nastalih simptomih bolezni).
V skupini insekticidov in akaricidov loèimo
pripravke z dotikalnim, dihalnim, želodènim,
živènim in depresivnim delovanjem.
V skupini herbicidov loèimo selektivne
(neškodljive za doloèene kulture) in
neselektivne (škodljive za vse kulture).
Med herbicidi loèimo še talne (pred vznikomPREM in po vzniku-POST), s plinsko fazo
(tvorijo t.i. “film”), dotikalne (po vzniku-POST)
in sistemiène (po vzniku-POST) herbicide.
obvestilni in opozorilni stavki, proizvajalec,
zastopnik, distributer in vsebina.
Obvestilni in opozorilni znaki:
N
Xn
OKOLJU NEVARNO
ZDRAVJU ŠKODLJIVO
Xi
NEVARNOST/STRUPENOST
Vsa kemièna sredstva so bolj ali manj
nevarna/strupena, zato moramo pri njihovem
skladišèenju, pripravi in uporabi upoštevati
vse predpise, ki se nahajajo na etiketi ali
navodilu za uporabo. Strupenost posameznih
sredstev je odvisna od kolièine oziroma
odmerka sprejetega sredstva.
DRAŽILNO
Toksièen odmerek je tista kolièina
strupenega sredstva, ki povzroèi znake
zastrupitve, letalna doza (LD) pa je tisti
odmerek, pri katerem nastopi smrt.
Strupenost fitofarmacevtskih sredstev se
izraža s srednjo letalno dozo ali LD50 (v
mg/kg žive teže), kar pomeni kolièino strupa,
ki povzroèi smrt 50 % poskusnih organizmov.
Med posameznimi FFS obstajajo velike razlike
v LD50. Èim nižja je vrednost LD50 tem bolj je
sredstvo nevarno oziroma strupeno. Razlike
se pojavljajo glede na naèin vnosa ali vdora v
organizem, zato razlikujemo LD50 peroralno
(skozi usta), Ld50 perkutalno (skozi kožo) in
LD50 inhalatorno (z vdihavanjem).
Obstajajo tudi razlike med t.i. strupenostjo ali
toksiènostjo, saj razlikujemo akutno strupenost,
ki nastopi pri enkratnem vnosu ali sprejemu
sredstva in kronièno ali kumulativno
strupenost, ki nastopi pri sprejemu sredstva
skozi daljši èas. Takšno strupenost povzroèajo
predvsem sredstva, ki so zelo obstojna in
imajo daljši razpolovni èas. Takšnih sredstev
danes ni veè v prodaji.
Uporabniki FFS morajo pred uporabo
vedno prebrati navodilo za uporabo, da se
seznanijo z nevarnostjo pripravka, da ne pride
do nepravilne uporabe, ki je lahko nevarno za
èloveka, domaèe živali, okolico, prevsem voda
in koristnih žuželk, kot so npr. èebele.
Èe se FFS uporabljajo v
bližini cvetoèih, še posebej
medonosnih kultur, je
potrebno obvezno
prebrati navodilo
za uporabo, da ne bi
prišlo do nevarnega oz.
strupenega delovanja na
èebele!
OZNAÈEVANJE NEVARNOSTI
FFS so glede na njihovo nevarnost za
uporabnika in porabnika oznaèena z
mednarodnimi opozorilnimi in obvestilnimi
znaki. Nahajajo se vedno v etiketi (okvirèek)
skupaj s pisno navedenimi karakteristikami
sredstva, kot so aktivna snov in vsebnost,
MRL-je za FFS podjetja Karsia, si lahko
ogledate v tabeli na naslednjih dveh straneh.
Pri doloèenih sredstvih je navedena tudi t.i.
delovna karenca, ki oznaèuje èas od uporabe
FFS pa do takrat, ko lahko vstopimo na
tretirano podroèje. To velja predvsem za
trajne nasade (vinogradi in sadovnjaki), kjer
opravljamo npr. zelena dela (mandanje oz.
odstranjevanje poganjkov, vršièkanje,
odstranjevanj listja, plodièev, grozdov itd.) in
je na rastlinskih delih škropilna brozga, zato
se priporoèa obvezna uporaba zašèitnih
rokavic.
Po priporoèilih južnotirolske svetovalne službe
(povzeto po ameriških in kanadskih smernicah)
naj bi bila delovna karenca pri sredstvih na
osnovi spirodiklofena, folpeta, fosfornih estrov,
kaptana, krezoksim-metila, iprodiona in
tetrakonazola 4 dni, pripravkov oznaèenih z
Xn-zdravju škodljivo, T-strupeno in T+-zelo
strupeno 2 dni in pripravkov oznaèenih z Xidražilno in previdno 1 dan.
DOSTOPNOST in UPORABA
FITOFARMACEVTSKIH
SREDSTEV (FFS)
DOSTOPNOST FFS
NEVARNO ZA ÈEBELE
KARENCA IN OSTANKI FFS (rezidui)
Ob tretiranju nanesemo na rastline doloèeno
kolièino sredstva, ki se takoj priène razkrajati v
neškodljive produkte. Èas razkrajanja je lahko
zelo kratek (nekaj ur do nekaj dni) ali pa dolg
(nekaj mesecev), zato moramo to upoštevati
pri uporabi sredstev, še posebej tistih, ki jih
uporabljamo proti koncu sezone.
Na podlagi 7. èlena Zakona o FFS je od
13.11.2007 v veljavi pravilnik o pogojih in
kriterijih za doloèitev FFS za prodajo brez
predložitve dokazila o opravljenem
strokovnem usposabljanju. Po tem pravilniku
je uporabnikom brez tega dokazila na voljo le
pešèica FFS, s katerimi pa je zelo težko
opravljati kvalitetno varstvo rastlin. Seznam
pripravkov najdete na spletni strani FURS-a
http://www.furs.si/law/slo/ffs/SLO/trgovine
/seznamFFSprodajabrezpotrdila19maj08.pdf.
Zato vsem uporabnikom FFS, ki še nimajo
opravljenega tega strokovnega usposabljanja
svetujemo, da ga èim prej opravijo, saj bodo
le tako imeli dostop do potrebnih sredstev,
podrobno pa bodo seznanjeni tudi s pravilnim
in strokovnim ravnanjem in uporabo FFS, kar je
seveda nujno potrebno za lastno varnost,
kakor tudi za okolje.
Vsako sredstvo ima doloèeno t.i. varnostno
dobo ali karenco, najpogosteje izraženo v
dneh, ki predstavlja najkrajši èas uporabe
doloèenega pripravka na doloèeni kulturi, do
njenega spravila ali predelave.
Z upoštevanjem karence je zagotovljeno, da
kolièina ostankov kemiènih snovi pade pod
tisto raven, ki bi lahko vplivala na zdravje
ljudi. Zato so sprejeti posebni zakonski
predpisi, ki zavarujejo zdravje ljudi, torej
porabnikov s FFS tretirane hrane.
SEZNAM IZVAJALCEV USPOSABLJANJ
IZ FITOMEDICINE
Ti ostanki ali rezidui so tiste kolièine
kemiènega sredstva ali njegovih razkrojnih
produktov (metabolitov), ki ostanejo na ali v
rastlinah ali živalskih proizvodih, namenjenih
èloveški prehrani. Doloèeni so za vsako FFS in
za vsako kulturo, izraženi pa so v mg na 1 kg
pridelka. Imenujemo jih tudi MRL-ji
(Maximum Residual Level) oziroma
maksimalno dovoljene kolièine ostankov
pripravkov v živilih. MRL so za vse države
èlanice EU enake in se po potrebi spreminjajo
glede na izdane odloèbe. Podatke o MRL in
spremembe, za posamezna sredstva lahko
dnevno spremljamo direktno na spletni strani EU
http://ec.europa.eu/sanco_pesticides/publi
c/index.cfm in na spletni strani Fitosanitarne
Uprave Republike Slovenije (FURS)
http://www.fito-info.bf.uni-lj.si, kjer si
lahko pri vsakem registriranem sredstvu
pogledamo njegove najvišje dovoljene
ostanke - MRLje.
1. Biotehniška fakulteta v Ljubljani,
Inštitut za fitomedicino, Jamnikarjeva
101, Ljubljana, tel. 01/423-11-61
2. Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo
Slovenije, C. Žalskega tabora 2, Žalec,
tel. 03/71-21-600
3. Kmetijska šola Grm, Sevno 13, Novo
mesto, tel. 07/39-34-700
4. Kmetijsko gozdarski zavod Celje,
Trnoveljska c. 1, Celje, tel. 03/710-17-85
5. Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana,
Celovška 135, Ljubljana, tel. 01/513-07-00
6. Kmetijsko gozdarski zavod Kranj,
Iva Slavca 1, Kranj, tel. 04/280-46-32
7. Kmetijsko gozdarski zavod Novo
mesto, Šmihelska c. 14, Novo mesto,
tel.: 090 939 817
8. Kmetijsko gozdarski zavod Maribor,
Vinarska ul. 14, Maribor, tel. 02/228-49-00,
9. Kmetijsko gozdarski zavod Murska
Sobota, Štefana Kovaèa 40, Murska
Sobota, tel. 02/539-14-10,
005
TABELA S PODATKI O MRLjih in karencah
V teh tabelah so prikazani MRLji za posamezne kulture za vsa FFS, ki jih trži naše podjetje.
006
TABELA S PODATKI O MRLjih in karencah
V teh tabelah so prikazani MRLji za posamezne kulture za vsa FFS, ki jih trži naše podjetje.
007
10. Kmetijsko gozdarski zavod Nova
Gorica, Pri hrastu 18, Nova Gorica, tel.
05/335-12-00
11. Poklicna in tehniška kmetijska šola
Ptuj, Volkmerjeva c. 19, Ptuj,
tel. 02/787-17-00
12. Srednja biotehniška šola Kranj,
Smledniška c. 3, Kranj, tel. 04/277-21-00
13. Rupnik Tatjana s.p., Drulovka 48a,
Kranj, tel. 031/302-389
14. Šolski center Šentjur, C. na kmetijsko
šolo 9, Šentjur, tel. 03/746-29-00
15. Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj,
Ormoška c. 28, Ptuj, tel. 02/749-36-10
16. CONS 1 d.o.o., Lipovci 59, Beltinci,
tel. 041/354-999
17. Vrtnarska šola Celje, Ljubljanska 97,
Celje, tel. 03/428-59-00.
SKLADIŠÈENJE FFS
FFS shranjujemo v dobro zaprti in vedno
originalni embalaži, v dobro zraènem in
o
suhem prostoru, s temperaturo med 0 in
o
najveè +40 C. Sredstva naj bodo v tem
prostoru v za to primerni omari, ki naj bo
oznaèena, kaj je v njej hranjeno, loèena od
pijaèe, živil in krmil. Sredstva ne shranjujemo
v bivalnih prostorih. Ti prostori morajo biti
vedno zaklenjeni, tako da so nedostopni
otrokom, nepouèenim osebam in živalim.
Prostor naj bo zgrajen iz materialov, ki se
najmanj 30 minut po pricetku požara ne
vnamejo.
Velikost prostora: velikost naj bo tolikšna, da
lahko sprejme vecino FFS za celo sezono.
Zracenje: prostori brez oken morajo imeti
vgrajen ventilator (izpuh mora biti speljan izven
objekta), ki se mora vkljuciti ob vklopu luci.
Osvetlitev: izvor osvetlitve mora biti tako
mocan, da lahko brez težav preberemo
etikete in navodila za uporabo.
Vhodna vrata: standardna ognjevarna
vhodna vrata so za skladišca FFS primerna.
Prag pri vratih mora biti tako visok, da ustreza
volumnu skladišca. Vrata morajo biti vedno
zaklenjena, kljuc pa hrani oseba, ki je
odgovorna za ravnanje in nabavo FFS.
Okna: morajo biti na kip ter se morajo
zaklepati. Okna, ki so odprta, morajo biti
zašcitena s kovinsko mrežo, ki preprecuje
vdor ptic in glodalcev.
Tla: morajo biti nepropustna, kakor tudi
stene prostora najmanj do višine 10 cm.
Èe je možno, naj imajo tla na najnižji toèki
nepropustni varnostni zbiralnik, zašèiten s
kovinsko rešetko, za primer razlitja FFS.
Police: naj bodo iz nevpijoèega materiala,
najbolje kovinske in prebarvane s kislinsko in
bazno odporno barvo. Èe so police lesene,
naj bodo obleèene z odporno plastiko ali
prebarvane s kislinsko in bazno odporno
barvo.
Varovalne omare: naj bodo iz kovine ali
plastike, ki je najmanj 30 minut ognjevarna.
Omara naj bo stabilna in brez odprtin, èe pa
so na njej zraèniki, pa morajo le ti biti
zašèiteni z ognjevarno mrežo. Stojijo naj v
nepropustnih zbiralnikih ali pa imajo zbirno
posodo na dnu omare.
Prazna embalaža: naj bo pravilno izpraznjena
in oèišèena ter skladišèena loèeno od FFS.
- pred delom s FFS obvezno preberemo
priloženo navodilo za uporabo!
- pri uporabi FFS vedno nosimo zašèitne
rokavice (gumijaste rokavice, nepropustne in
odporne na jedke snovi), zašèitno obleko,
zašèito za oèi in obraz. Po potrebi obujemo
zašèitno obuvalo;
Varnostna oprema skladišèa: na vratih v
skladišèe morajo biti vsi varnostni znaki, ki
opozarjajo na vsebnost skladišèa. Vsako
skladišèe za FFS mora imeti posebno posodo
za zbiranje razsutih ali razlitih FFS, absorbcijsko
sredstvo (žagovina, mivka, ...), metlo, kovinsko
smetišnico ter seveda rokavice in zašèitno
masko za nos in oèi. V bližini najveè 10 m od
skladišèa mora biti na voljo omarica za prvo
pomoè in gasilni aparat.
Pravila skladišèenja FFS
- trdne formulacije naj bodo vedno
skladišèene nad tekoèimi pripravki;
- kartoni naj ne stojijo na tleh; postavimo
jih na police ali na palete;
- sredstva vedno hranimo samo v originalni
embalaži;
- foliarna gnojila lahko hranimo v skladišèu
za FFS, vendar v razdalji min. 50 cm od njih;
- velika pakiranja (npr. 200 L sode, jumbo
vreèe), lahko hranimo v skladišèu le, èe
ima nepropustni varnostni zbiralnik.
UPORABA FFS in SVETOVANJE
Za FFS se odloèimo takrat, ko je možnost, da
nam bolezni ali škodljivci povzroèijo škodo ali
pa so jo že. Ne kupujemo sredstev na zalogo.
Èe sami niste dovolj seznanjeni, kako ukrepati
in s katerimi sredstvi, sta vam na voljo naša
terenska agronoma:
- Drago MAJCEN
(gsm: ++386-31-394-227) za podroèje
Štajerske do Krškega, Prekmurja, Koroške in
vzhodnega dela Savinjske doline;
- Primož Štepic
(gsm: ++386-51-319-517) za podroèje
Primorske, Notranjske od Krškega, Gorenjske
in zahodnega dela Savinjske doline.
Prav tako vam je na voljo tudi naše
brezplaèno svetovanje o varstvu in
prehrani rastlin na elektronski pošti. Nanje
se lahko naroèite na naslov [email protected]
ter na naši spletni strani www.karsia.si (gsm:
++386-41-661-318 ali ++386-41-689-120
marketing in razvoj).
Nasvete za varstvo rastlin dobite seveda
tudi na vseh oddelkih za varstvo rastlin na
Kmetijsko Gozdarskih Zavodih v Mariboru,
Novi Gorici in Novem mestu, Kmetijskem
inštitutu v Ljubljani, lokalnih Kmetijsko
Svetovalnih Službah in izobraževalnih
inštitucijah, ki opravljajo seminarje
“usposabljanja iz fitomedicine”.
VARNOSTNI UKREPI PRI RAVNANJU S
FITOFARMACEVTSKIMI SREDSTVI
Glede na to, da lahko nepravilna uporaba FFS
vodi k negativnim posledicam za èloveka in
okolje, je potrebno biti seznanjen, kako
ravnati z njimi:
- FFS morajo biti pravilno hranjena;
008
- sredstvo vedno odmerjamo v predpisani
kolièini v samo za to namenjeni posodi,
ki jih uporabljamo samo za FFS (menzure
ali merilni valji, merilna vedra za WP in WG
pripravke). Po uporabi vedno vse umijemo in
vodo porabimo za tretiranje;
- sredstva pripravljamo v primernem okolju (ne
v bivalnih prostorih), zašèitenem od vetra,
posebej v primeru uporabe sredstev v obliki
moèljivih praškov;
- pri tretiranju vedno nosimo zašèito za oèi,
nos in usta;
- pri nevarnih snoveh imamo vedno popolno
zašèitno obleko z zašèito za oèi, nos in usta;
- med delom nikoli ne pijemo, jemo ali kadimo;
- ne tretiramo v vetrovnem in vroèem vremenu,
pazimo, da škropilne brozge ne zanaša na
sosednje kulture, vrtove (v urbanih naseljih),
površine za rekreacijo,itd.;
- s sredstvi za varstvo rastlin ne tretiramo
domaèih živali,
- po delu s FFS se preobleèemo in umijemo vse
dele telesa, ki so bili v kontaktu s sredstvom;
- pri tretiranju in odlaganju prazne embalaže
pazimo, da ne onesnažimo vodnih virov;
- po konèanem tretiranju napravo za tretiranje
operemo z mlaèno vodo, sleèemo obleko in
ostala zašèitna sredstva ter se umijemo z
milom in mlaèno vodo;
- naprave za tretiranje herbicidov ne
uporabljamo za tretiranje s fungicidi in
insekticidi, razen èe jo dobro operemo z
detergentom in toplo vodo, vendar še
vedno obstaja možnost fitotoksiènosti.
RAVNANJE V PRIMERU NESRECE
RAVNANJE V PRIMERU ZASTRUPITVE
V primeru slabosti in omotiènosti takoj
prenehamo z delom, pri izgubi zavesti pa
poškodovancu takoj nudimo prvo pomoè.
Umaknemo ga z mesta škropljenja, sleèemo
delovno obleko in ostala zašèitna sredstva ter
poskušamo ugotoviti, s katerim sredstvom je
poškodovani delal, po možnosti preberemo
navodilo za uporabo in se ravnamo po
navodilih v primeru zastrupitve. Prav tako mu
umijemo vse izpostavljene dele (obraz, roke)
in takoj poklièemo zdravnika ter mu povemo,
katera sredstva so bila uporabljena pri tretiranju.
Naslovi za primer nesreèe oz. zastrupitve s
fitofarmacevtskimi sredstvi:
Ljubljana - Klinièni Center Ljubljana, Center
za zastrupitve, Zaloška 7, tel.: 01/230 24 57;
Fitofarmacevtska sredstva - splošno / Optimalno odmerjanje sredstev
Maribor
- Klinièni center Maribor, Interni oddelek
za intenzivno nego, Ljubljanska 5,
tel.: n.c. 02/321-22-43;
- Zavod Za Zdravstveno Varstvo,
Prvomajska 1, tel.: 02/450-01-00;
Nova Gorica - Splošna bolnišnica Franca
Derganca Nova Gorica, Ul. Padlih borcev 13 a,
tel.: 05/330-10-00;
Izola - Splošna bolnišnica Izola, Polje 35,
tel.: 05/660-60-00;
Kranj - Splošna nujna medicinska pomoè,
Gosposvetska ulica 10, tel.: 04/208-21-10;
Novo Mesto - Splošna nujna medicinska
pomoè, Kandijska cesta 4, tel.: 07/391-67 89
Murska Sobota - Splošna Bolnišnica Murska
Sobota, Ulica dr. Vrbnjaka, tel.: 02/512-35-18.
RAVNANJE V PRIMERU NESREÈE PRI
SKLADIŠÈENJU ALI PREVOZU
V primeru razsutja ali razlitja pri skladišèenju,
moramo mesto ali prostor takoj zavarovati in
prepreèiti nastajanje nadaljnje škode. Razsuto
sredstvo pometemo v posode, ki jih lahko
zapremo. Èe se je sredstvo razlilo, ga
posujemo z žagovino, peskom ali mivko, oz. s
sredstvom, ki je opisano v navodilu za uporabo
in odložimo v veèje posode, da gre pozneje
na unièenje. Tla in ostale umazane dele
umijemo z mlaèno vodo in detergentom,
odpadne vode ne zlivamo v odtoène kanale,
temveè jih zberemo v posode, da gre pozneje
na unièenje. Èe pride do požara, ga pogasimo
s suhimi kemikalijami, CO2 ali vodo, oz. s
sredstvom, ki je navedeno v navodilu za
uporabo. Èe se je sredstvo razsulo ali razlilo
pri prevozu, takoj ugasnemo motor vozila,
zavarujemo mesto nesreèe in tovor ter
prepreèimo nastajanje nadaljnje škode. Pri
razsutju tovora prepreèimo dostop nepooblašèenim osebam, zavarujemo tovor pred
neugodnimi vremenskimi vplivi ter prepreèimo
onesnaževanje okolja, stojeèih in tekoèih
voda. V primeru poškodbe voznika, mu
nudimo prvo pomoè in takoj poklièemo
zdravnika.
Takoj poklièemo pristojne
službe:
CENTER ZA OBVEŠÈANJE (112)
POLICIJA (113) ali
GASILCI (112).
PRIPOROÈILA ZA OPTIMALNO
ODMERJANJE FFS in
FOLIARNIH GNOJIL
Sredstva, ki jih uporabljamo za prehrano
rastlin in fitofarmacevtska sredstva s foliarno
aplikacijo, imajo na podlagi registracije in
dovoljenja za uporabo podano natanèno
koncentracijo oz. odmerek uporabe za
doseganje doloèenih uèinkov na razliènih
kulturah.
Za izraèunavanje optimalnega in uèinkovitega
odmerka sredstva se poslužujemo izhodišène
kolièine porabljene vode na enoto površine in
podane koncentracije.
Izhodišèna kolièina vode na enoto površine
2
(najpogosteje se preraèunava na 100 m in na
2
10.000 m - hektar) se seveda razlikuje glede
na škropljeno kulturo. Tako se pri trajnih
nasadih (vinska trta, sadno drevje) upošteva
poraba vode 500 L/ha za 1 m višine rastline
(habitusa), kar pomeni pri vinski trti 1.000
L/ha in pri sadnem drevju višine 2 m 1.000
L/ha in pri višini 3 m 1.500 L/ha izhodišène
kolièine vode za izraèun odmerka.
Pri poljšèinah in vrtninah je optimalna
kolièina vode 200-600 L/ha, upošteva pa se
vedno priporoèen odmerek na površino
Primer izraèuna odmerka pripravkov glede
na razlièno višino habitusa:
Uporaba fungicida Folpan 80 WDG v 0,15 %
konc. (150 g/100 L vode) in foliarnega gnojila
Protifert kalij s predpisano koncentracijo
0,25 % (250 ml /100 L):
Vinska trta
2m
500 L
1m
500 L
-----------
1.000 L
Primer 1: nasad s habitusom višine 2 m.
2 m = (2x1 m) habitusa = 2 x 500 L vode/ha
(1.000 L )
- 1.000 L vode/ha pri konc. 0,15 % = 1,5 kg,
= 1,5 kg/ha Merpan 80 WDG;
- 1.000 L vode/ha pri 0,25 % = 2,5 L
= 2,5 L/ha Protifert kalcija;
Primer 2: nasad s habitusom višine 3 m.
3m
500 L
Sadno drevje
2m
500 L
1m
500 L
-----------1.500 L
3 m = (3x1 m) habitusa = 3 x 500 L vode/ha
(1.500 L )
- 1.500 L vode/ha pri konc. 0,15 % = 2,25 kg,
= 2,25 kg/ha Merpan 80 WDG;
- 1.500 L vode/ha pri 0,25 % = 3,75 L/ha
= 3,75 L/ha Protifert kalcija;
Pri nasadih višjih kot 3 m, je potrebno
upoštevati podane najvišje hektarske
odmerke foliarnih gnojil in sredstev za varstvo
rastlin s strani proizvajalca, da ne pride do
pojava fitotoksiènosti in do prekoraèitve
zakonsko doloèene kolièine uèinkovine na
enoto površine in s tem onesnaženje pridelka.
Posebej v sadjarstvu, pri novejših in višjih
vzgojnih oblikah, bo potrebno prièeti
razmišljati tudi o volumnu in ne samo o višini
habitusa, ki postaja vedno važnejši parameter
pri izraèunavanju optimalnih odmerkov
sredstev za varstvo rastlin in foliarnih gnojil.
Žal pa imajo nekateri pripravki omejitev v
najveèjem odmerku uèinkovine na hektar
tretirane površine, ki ga je potrebno
upoštevati. Tako v primeru višjega habitusa
optimalna uèinkovitost ni zagotovljena.
009
Manjša poraba vode na hektar (trajni
nasadi)
Èe imamo pršilnike, prirejene na možnost
porabe manjše kolièine škropilne brozge na
hektar kot 1.000 litrov, ostane odmerek
pripravka na enoto površine enak , poveèa se
pa seveda koncentracija. Da je takšna zašèita
uspešna in da ne pride do poškodb
(fitotoksiènosti) na škropljenih rastlinah zaradi
višjih koncentracij, mora biti pršilnik ali
škropilnica in upravljalec temu primerno
usposobljen. To pomeni, da moramo za to
imeti primerne šobe, èrpalko, ki daje glede na
tip šob optimalen pritisk (pri majhni porabi
vode so pritiski nižji, med 6 in 12 bari), vsipni
filter, tropotni ventil s filtrom, filter pred
vsakim vencem, filtre v ležišèu šob, dober
povratni/mešalni vod ali mehansko mešalo
ter možnost vožnje s konstantno hitrostjo
med 4 in 5 km/uro.
Manjši habitus od 1 metra višine (vinogradi
v fazi po brstenju)
V primeru, ko je habitus manjši od 1 metra in
nimamo odprtega polnega števila šob na
pršilniku, koncentracije škropilne brozge
ostajajo enake, le tretirana površina se
poveèa.
Primer: Vinograd površine 1 hektar želimo
tretirati v fenofazi D/E proti èrni pegavosti s
Folpanom 80 WDG in dodati foliarno gnojilo
SLO N. Imamo umerjen pršilnik s 400 L
sodom, s katerim v polnem habitusu in
najveèjem številu odprtih šob (npr. 10, na
vsaki strani 5), poškropimo 1 hektar
vinograda. V èasu fenofaze vinske trte D/E je
habitus za cca. 60 % manjši od polnega
habitusa in na vsaki strani pršilnika
potrebujemo le 2 odprti spodnji šobi, kar je
40 % odprtih šob (10 šob je 100 %, 2+2 = 4 je
40%). To pomeni, da bomo v tem primeru
poškropili 1 ha vinograda v tej fenofazi le s 40
% polne kolièine vode, ki jo sicer porabimo v
polnem habitusu, kar je 160 L škropilne
brozge: 400 L = 100 %, 160 L = 40 %.
S polnim pršilnikom bi v tem primeru in v tej
fenofazi lahko tretirali 2,5 ha.
Torej, koliko obeh sredstev potrebujemo, da
poškropimo 1 ha vinograda v fenofazi D/E ?
Le 40 % od polnega odmerka, ki ga
potrebujemo v polnem habitusu:
- Folpan 80 WDG (0,15 % konc.) = 1,5 kg/ha
(poln habitus) pri 40% = 0,60 kg in
- SLO N (0,25 % konc.) = 2,5 L/ha (polni
habitus) pri 40% = 1,0 L.
Poraba vode in odmerki na hektar na
posevkih industrijskih rastlin in vrtnin Pri
tretiranju posevkov se vedno tretira cela
površina, ne glede na razvojni stadij gojene
kulture, torej se vedno uporabljajo polni,
priporoèeni hektarski odmerki. Kolièina
porabljene vode se giblje med 50 in 400 L na
ha, optimalna je nekje okoli 200-300 L.
Poraba je razlièna glede na naèin zatiranja
plevelov, saj je pri uporabi herbicidov pred
vznikom odvisna od talne vlage, v primeru
zatiranja plevelov po vzniku pa je v veliki meri
odvisna tudi od plevelne sestave in
razvojnega stadija plevelov.
Škropilnice za tretiranje posevkov imajo v
zadnjem èasu v glavnem antidriftne šobe
(proti zanašanju), s katerimi dosežemo
Optimalno odmerjanje sredstev / Mešanje / Ravnanje s prazno embalažo in ostanki sredstev
pojav rahlega neskladja, dodamo še okoli 10
ml sredstva na 100 L vode, oz. nadaljujemo
dokler brozga ne doseže zadovoljive
suspenzibilnosti.
MEŠANJE FFS med seboj in
FFS s FOLIARNIMI GNOJILI
izredno malo zanašanje škropilne brozge na
neciljane površine in se s tem izognemo
izgubam in tudi pojavu fitotoksiènosti na
sosednjih kulturah. V nekaterih evropskih
državah je že v veljavi pravilnik, ki pri uporabi
antidriftnih šob omogoèa tudi do 50 % veèje
približevanje vodnim virom, kot je predpisano
v registraciji. Èe se le da, tretiranja izvajamo v
brezveterju, optimalne temperature pa so
o
med 15-20 C, pri relativni zraèni vlagi 60-75 %.
Še posebej previdni moramo biti pri uporabi
t.i. hormonskih herbicidov (2,4-D, MCPP, idr.),
ki radi hlapijo, še posebno pri višjih
temperaturah, èe imamo v bližini kakšne
širokolistne kulture
PRIPRAVA FFS ZA UPORABO
Je izredno pomemben postopek, ki se mu,
zaradi veliko problemov še vedno posveèa
premalo pozornosti. Vsako sredstvo najprej
posebej raztopimo v manjši kolièine vode in
šele nato vlijemo v sod škropilnice, ki je
napolnjen vsaj do polovice. To seveda ne
pomeni, da vsa sredstva naenkrat raztopimo v
manjši kolièini vode, ampak vsako sredstvo
posebej!
Sredstva, formulirana v obliki moèljivih
praškov (WP), se hitreje raztopijo, kot sredstva
v obliki moèljivih zrnc (WG, WDG), ki se
morajo najprej “napiti” vode. Tudi med
moèljivimi zrnci je razlika, saj se tista v obliki
špagetkov topijo bolj poèasi, zato priporoèamo
uporabnikom, da tako formulirana sredstva
raztapljajo v malo veèji kolièini vode, s
pogostejšim mešanjem in malo veèjim
potrpljenjem.
V vodi posebej raztopimo tudi tekoèa
sredstva (EC, EW, SC, FLO, CS) in jih
raztopljena vlijemo v sod škropilnice. Vsako
sredstvo je potrebno posebej raztapljati, saj
se s tem izognemo morebitnim nesoglasjem
med posameznimi pripravki (v primeru, da bi
vsa sredstva raztopili v manjši kolièini vode).
URAVNAVANJE pH
ŠKROPILNE BROZGE
(kislost/baziènost)
(prepreèevanje neskladnosti med FFS)
Veèina uporabnikov FFS do sedaj ni preverjala
kislosti ali baziènosti vode, ki jo uporablja za
pripravo škropilne brozge. Ta podatek je
izredno pomemben, saj je od njega velikokrat
odvisna kompatibilnost, pa tudi uèinkovitost
škropilne brozge. Najveè problemov se v
praksi pojavlja zaradi nepravilne priprave
škropilne brozge, pa tudi zaradi kemijske
neskladnosti ali inkompatibilnosti med
posameznimi FFS in še posebej foliarnimi
gnojili. V zadnjih letih so uporabniki imeli
najveè problemov s kombinacijami sredstev
na osnovi aluminijevega fosetila in
kvinoksifena (Crystal) ter klorpirifosa (Pyrinex
25 CS), pa tudi dodina (Syllit 400 SC) z
nekaterimi insekticidi in moèljivimi žvepli.
V tujini je uporaba sredstev za uravnavanje
kislosti standardni postopek, saj s tem
dosežejo bojšo kompatibilnost med sredstvi,
višjo oz. zadovoljivo uèinkovitost ter se
izognejo problemom z odstranjevanjem
neuporabne škropilne brozge, ki pa
predstavlja tudi dodatno finanèno
obremenitev.
V našem prodajnem programu najdete
sredstvo pH minus, ki uravnava kislost
škropilne brozge, prepreèuje inkompatibilnost
med FFS in foliarnimi gnojili, zagotavlja
optimalno uèinkovitost ter zmanjša verjetnost
dodatnih stroškov za nabavo novih sredstev
in odstranjevanjem neuporabne škropilne
brozge. pH minus uporabljamo pri vsaki
pripravi škropilne brozge tako, da ga damo v
vodo vedno pred ostalimi sredstvi in tako
najprej uravnamo pH vode. Odmerek
pripravka je odvisen od trdote vode.
Priporoèamo, da najprej priènete z manjšim
odmerkom, to je okoli 44 ml/100 L vode. Ob
uporabi pH minusa se voda obarva rahlo
vijolièno. Èe pri pripravi brozge opazimo
010
Je postalo že povsem obièajno, saj si ne
moremo vedno privošèiti samostojnih
škropljenj s foliarnimi gnojili. Pa vendar je to
potrebno, èe sredstva med seboj niso
kompatibilna oz. se ne mešajo. Zato je
potrebno vedno prebrati navodila za uporabo
vseh sredstev, ki jih želimo pri škropljenju
uporabiti, in èe je le možno napraviti tudi test
kompatibilnosti oz. mešanja, preden
priènemo s pripravo odmerjenih sredstev v
napravi za škropljenje. V primeru, da ni
nobenega podatka o možni kombinaciji, se
priporoèa predhoden test mešanja v majhni
kolièini vode. Zaradi izjemno velikega števila
dejavnikov, ki vplivajo na možnost mešanja
med posameznimi FFS in foliarnimi gnojili, se
v navodilih za uporabo ponavadi navajajo le
sredstva, s katerimi se zagotovo ne mešajo,
tako je kombiniranje sredstev velikokrat
odvisno od prakse posameznika.
Veliko informacij kombiniranju FFS s foliarnimi
gnojili lahko najdete na spletni strani
http://www.tankmix.com/mtank/indextank.html.
ZAPOREDJE MEŠANJA PRIPRAVKOV
Zaporedje naj bo sledeèe: najprej pripravimo
praškasta in granulirana sredstva (WP, WG),
nato pa tekoèa (FLO, SC, CS, EW in EC), razen
èe to ni drugaèe napisano v navodilu za
uporabo. Obièajna sredstva za izboljšanje
omoèljivosti dodajamo vedno na koncu,
zaradi izjemno moènega penjenja, razen
sredstvo NU-FILM-17, ki se ne peni, ne glede
na to, kdaj ga dodamo.
POSTOPEK S PRAZNO
EMBALAŽO IN OSTANKI FFS
Podjetje KARSIA, Dutovlje, d.o.o. ima
pogodbo s koncesionarjem za odstranjevanje
embalaže, odpadne embalaže in sredstev, ki
jim je potekel rok uporabnosti. To je urejeno z
že veljavnimi uredbami:
1. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno
embalažo, Ur.l. RS 84/06, 106/06, sprememba
110/07) že velja. Do sedaj je družba SLOPAK v
sodelovanju s pooblašèenimi izvajalci in
izvajalci javnih služb (Komunalna podjetja)
zagotovila zbiranje embalaže FFS in izdajo
potrdil. Zaradi spremembe v zakonodaji bo
potekalo zbiranje odpadne embalaže v
prihodnjih letih na drugaèen naèin.
Družba SLOPAK bo zagotovila zbiranje
odpadne embalaže FFS v svojih zbirnih
centrih, ki bodo objavljeni na spletni strani
družbe, ter po novem tudi pri distributerjih
(maloprodajnih trgovinah z FFS). Do sedaj se
je javilo 300 prodajaln, ki bodo organizirale
zbiranje in v ta namen od družbe SLOPAK
prejele posebne vreèe za zbiranje in
shranjevanje zbrane embalaže. Potrdilo o
pravilno oddani odpadni embalaži je potreben
pogoj za pridobitev subvencije v kmetijstvu.
2. Uredba o ravnanju z odpadnimi
fitofarmacevtskimi sredstvi, ki vsebujejo
Ravnanje s prazno embalažo in ostanki sredstev / Hidrometeorološki podatki in prognoze
nevarne snovi (Ur. list RS 119/06) že velja.
Skupni naèrt ravnanja z odpadnimi FFS, ki
vsebujejo nevarne snovi in so ga pripravili vsi
veèji pridobitelji in proizvajalci FFS v
sodelovanju z družbo SLOPAK, je trenutno na
presoji pri pristojnih organih. Uredba
predvideva zbiranje odpadnih FFS, ki vsebujejo
nevarne snovi (to ni pravilno izprana odpadna
embalaža) na sledeèih mestih:
- zbirni centri za nevarne odpadke, spisek
na http://www.slopak.si/centri.htm
- pri distributerjih (maloprodajnih trgovinah),
èe ni najveè 5 km od prodajnega mesta
zagotovljeno prevzemanje v zbiralnici
odpadnih FFS.
Kako pravilno pripravimo embalažo?
V skladu z dobro kmetijsko prakso varstva
rastlin prazno embalažo izpiramo, oziroma vreèke
popolnoma izpraznimo ob pripravi škropilne
brozge. Pri delu upoštevamo opozorila in
navodila za varno delo, navedena na etiketi!
1. Embalaža tekoèih fitofarmacevtskih
sredstev (roèke, plastenke, steklenice
in ploèevinke) mora biti trikrat (3 x)
izprana!
Roèno izpiranje prazne embalaže
Prazno plastenko, roèko, steklenico ali
ploèevinko popolnoma izpraznimo tako, da jo
za približno 30 sekund obrnemo navzdol, da
se v celoti odteèe v rezervoar škropilne
naprave.
x
3-5
Nato izpraznjeno embalažo do èetrtine (od 20
do 25 %) njene vsebine napolnimo s èisto
vodo. Previdno jo zapremo z zamaškom,
stresamo, obraèamo in vrtimo tako dolgo in
temeljito, da z vodo dosežemo vse njene
dele. Vodo od izpiranja izlijemo v rezervoar
škropilne naprave in embalažo pustimo
ponovno odtekati 30 sekund. Postopek
ponovimo še vsaj dvakrat, dokler ni
popolnoma èista.
Izpiranje pod pritiskom z napravami za
izpiranje
Prazno plastenko, roèko, steklenico ali
ploèevinko popolnoma izpraznimo tako, da jo
za 30 sekund obrnemo navzdol, da se v celoti
odteèe v rezervoar škropilne naprave.
3x
Embalažo oèistimo z vodnim curkom pod
pritiskom vsaj 3 barov. Upoštevamo navodila
proizvajalca naprave za izpiranje, ki je
vgrajena v škropilnice ali pršilnike.
2. Embalaža trdnih fitofarmacevtskih
sredstev (granulatov, praha, WP, WG
formulacij, …) mora biti temeljito
izpraznjena. Vreèk ne izpiramo!
Pomembno: prazna embalaža ne sme
vsebovati ostankov FFS!
Kako shranimo in oddamo prazno
embalažo?
tehnoloških navodil za naslednje leto, se
bodo èlani strokovne skupine odloèili o vpisu
le teh pripravkov v preglednice tehnoloških
navodil. Èe nekega pripravka zaradi
strokovnih zadržkov ne bodo vpisali, se v
sistemu IPG v naslednjem letu (drugo leto
pojava novega pripravka na trgu) ne bo smel
uporabljati. Enako naèelo velja za pripravke, ki
jim prav v èasu vsakoletnega revidiranja
tehnoloških navodil poteèe registracija ali rok
za odprodajo zalog po preteku registracije,
registracija pa se jim med rastno dobo znova
podaljša zaradi obnovljenih registracijskih
postopkov.
* ** *** **** *****
Oèišèeno embalažo hranimo odprto in suho
do oddaje na zbirno mesto. Zamaške hranimo
loèeno, ob embalaži. Na zbirno mesto lahko
prinesete le trikrat izprano prazno embalažo
plastenk, roèk, ploèevink in popolnoma
izpraznjene vreèke FFS, ki ste jih kupili na
ozemlju Slovenije. Na tako pripravljeno
embalažo napišite svoje osebne podatke
/ime, priimek, naslov/. Podatke lahko napišete
na listek, ki ga z gumico pripnete na
embalažo. Èe imate veè kosov embalaže, jih
zložite v kartonsko škatlo ali plastièno vreèko.
Svoje podatke napišite na škatlo ali vreèko in
jo pokažite uslužbencu.
INTEGRIRANO in
BIOLOŠKO/EKOLOŠKO
VARSTVO RASTLIN
Kot podjetje se lahko
pohvalimo, da je veèina
naših sredstev
primernih za uporabo v
integriranih in kar nekaj
tudi v bioloških oziroma
ekoloških programih. Na embalaži sredstev, ki
so primerna za uporabo v integriranih in
bioloških programih varstva rastlin je tudi
znak, pikapolonca - v zelenem ovalu in
napisom, v kakšnem naèinu pridelave je
sredstvo dovoljeno. Možnost uporabe
posameznega sredstva v doloèeni kulturi je
potrebno preveriti v Tehnoloških navodilih.
Dostop do tehnoloških navodil lahko najdete
na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo in
gozdarstvo RS http://www.mkgp.gov.si/ in na
vseh spletnih straneh kontrolnih organizacij.
Kako je z uporabo novih sredstev, ki so bila
registrirana po uradni objavi smernic?
Zaradi zapletenosti postopkov usklajevanja
registracijskega statusa pripravkov in
postopkov za presojo njihove sprejemljivosti v
sistemu integrirane pridelave, se usklajevanje
opravi le enkrat letno, v mesecu oktobru in
novembru. Vse nove pripravke, ki se bodo
na trgu pojavili po izdaji vsakoletnih
tehnoloških navodil, bodo pridelovalci
smeli uporabljati, èetudi ne bodo zavedeni
v tabelah v tehnoloških navodilih. Po
enoletni uporabi novih pripravkov v sistemu
IP in pred vsakoletno izdajo revidiranih
011
Kaj pomenijo zvezdice ******?
Veliko sredstev je v smernicah oznaèeno z eno
ali veè zvezdicami *. Te zvezdice velikokrat
begajo uporabnike saj si njihovo poslanstvo
velikokrat razlagajo napaèno. Najveè težav
povzroèata *ena ali **dve zvezdici, zato smo
se odloèil, da vam razložimo njihov pomen.
* ena zvezdica = datum poteka registacije
- vsak pripravek je registriran za doloèeno
obdobje, ki je odvisno od evropskih
regulativ, NE pomeni pa, da od tega datuma
nima veè veljavne registracije. Veèina
sredstev je v tem èasu v reviziji (ponovni
obravnavi), kar pomeni, da èe so izpolnjeni
novi zahtevani pogoji, registracija ostane
takšna kot je ali pa se spremeni in to zopet
za doloèeno obdobje od 2 pa tudi do 10 let.
Spremembe so ponavadi v èasu karence,
uporabi (koncentracija, skupni odmerek na
hektar), v razvrstitvi (opozorilni in obvestilni
znaki) in obdobju veljavnosti registracije. Èe
pripravek ne dobi ponovne registracije, se
registracija ukine.
**Dve zvezdici = datum odprodaje in
uporabe zalog pripravkov, ki jim je
potekla registracija
V tem primeru je toèno doloèen datum, do
katerega se lahko sredstvo prodaja iz
skladišèa distributerja, veletrgovca ali
detajlista in skrajni rok uporabe sredstva. Po
tem datumu ni veè dovoljena prodaja in
uporaba.
>***Tri in veè zvezdic
Te oznake pomenijo omejitve pri uporabi in
vodovarstvene pasove.
HIDROMETEOROLOŠKI
PODATKI IN
PROGNOSTIÈNA OBVESTILA
Spremeba klimatskih pogojev zaradi
povišanja povpreène temperature, vedno bolj
vpliva na kmetijsko proizvodnjo. Krajše in
toplejše zime, pomanjkanje talne vlage v
pomembnih obdobjih vegetacije, dolgotrajne
in intenzivne padavine, izjemno visoke
temperature in ujme, zahtevajo od
kmetovalcev redno spremljanje vremenske
prognoze in s tem prilagajanje njihove
specifiène proizvodnje, na lokalne
agrometeorološke pogoje, še posebej s
podroèja varstva rastlin.
DOSTOPNOST do
AGROMETEOROLOŠKIH PODATKOV
Do sedaj je bilo spremljanje vremena pri
Hidrometeorološki podatki in prognoze
Podroèje Maribor (KGZ Maribor)
za kraje: Krištanci, Pohorski dvor, Formin, Ritoznoj, Sebeborci,
Vitomarci, Lendava, Dravinjski vrh, Šentilj, Sveèina, Pesnica, Maribor,
Selnica ob Dravi, Selo, Litmerk, Savci, Zimica, Repetitor Pohorje,
Pohorski dvor 2, Èrmljenšak (GPRS), Èrešnjevec (GPRS).
veèini kmetovalcev omejeno na dnevna vremenska poroèila, v zadnjih
letih pa se je internet zelo razmahnil in so aktualni lokalni meteorološki
podatki postali dostopni pravzaprav vsem.
Na spletni strani FITO-INFO
Http://www.fito-info.bf.uni-lj.si/Fito2/index.asp?ID=Prognoze/postaje/mreza.asp
so dostopni vsi 15-minutni aktualni hidrometeorološki podatki
Agrometeorološke mreže MKGP FURS, kot so temperatura, relativna
zraèna vlaga, kolièina padavin in trajanje omoèenosti
listja, za naslednja podroèja:
VREMENSKE PROGNOZE
Na spletnih straneh lahko spremljamo veliko prognostiènih postaj.
Zelo uporabne so internetne vremenske prognoze na naslednjih straneh:
- http://aljaz.info/vreme/index.html
Stran imenovana ALADIN, nam prikaže aktualno radarsko sliko
padavin ter prognozo oblaènosti, padavin, smer in jakost vetra;
- http://www.arso.gov.si/vreme/napovedi%20in%20podatki/
Spletnik Agencije za Okolje RS za Slovenijo in sosedne pokrajine;
Lokacije agrometeoroloških
postaj v Sloveniji
Podroèje Nova Gorica (KGZ Nova Gorica)
za kraje: Bilje, Kazlje, Stara Sušica, Štjak, Hum, Tatre, Dutovlje, Komen,
Komenšèina, Ceglo Vogrsko, Rimci, Vipolže, Kozana, Šlovrenc, Neblo,
Ampelografski vrt, Višnjevik, Šmarje, Slap, Budanje, Branik, Sv. Martin,
Potoèe.
- http://www.vreme.net
- http://www.vreme-si.com
- http://www.pro-vreme.net
- http://www.slo-vreme-si.net
- http://www.accuweather.com
OPOZORILO: veliko klimatoloških spletnikov ponuja tudi 7-15 dnevne
prognoze, na katere pa se ne smemo popolnoma zanašati, zato
moramo izbrano napoved zaradi nenehnih sprememb spremljati vsaj
enkrat dnevno.
Podroèje Koper (KGZ Nova Gorica , KSS Koper)
za kraje: Labor, Strunjan, Pradisiol, Purisima.
Podroèje Ljubljana (Kmetijski inštitut Slovenije)
za kraje: Naklo, Podbrezje, Brdo,Kranj, KIS - vrt, Kamnik, Dorfarje,
Drenov griè, Resje, Vnajnarji, Borovnica, Biotehniška fakulteta, Rašica,
KIS 2, Tacen.
Podroèje Celja (Inštitut za Hmeljarstvo in Pivovarstvo Žalec)
za kraje: Šmartno ob Paki, Braslovèe (Pšaker), Griže (Dolinar), Orla vas
(ETP), Huba - Frankolovo, Èrnova (Gradišènik), Slom (Meja), Kasaze
(Mirosan), Žalec (PDC), Gora Oljka-repetitor, Kunigunda-repetitor,
Radlje ob Dravi, Gabernik - Rogaška.
Podroèje Krško (KGZ Novo Mesto)
za kraje: Èrnc, Blanca, Semiè, Artièe, Piršenbreg, Otoèec, Bizeljsko,
Drašièi, Trdinov vrh, Sremiè, Trška Gora, Šentjernej.
Satelitska slika oblaènosti nad Evropo
Prikaz smeri in intenzivnosti vetra
Prikaz intenzivnosti oblaènosti in padavin
012
Fungicidi
AQ-10
BIOTIÈNI fungicid za zatiranje pepelastih plesni v
vinogradništvu in vrtnarstvu
Uèinkovina: izolat M-10 Ampelomyces quisqualis 58 %
Formulacija: vodotopna zrnca (WG)
Oznake nevarnosti: ni razvršèen v nobeno skupino
strupenosti
Karenca: 24 ur (1 dan)
Reakcija (pH): 7 - nevtralno
Opozorila: sredstva ne smemo mešati s pripravki na osnovi:
kresoksim metila, azoksistrobina, klorotalonila, bakrenega
oksiklorida, bordojske brozge, tirama, zirama in mastnih kislin.
Proizvaja: Bio Intrachem, Italija
Embalaža: 10 g in 30 g
AQ-10 je unikaten BIOFUNGICID na svetu in se uporablja za
zatiranje velikega števila pepelastih plesni na zelenjavi,
peèkarjih, košèièarjih, jagodièju, vinski trti, okrasnih rastlinah in
cvetlicah, v rastlinjakih in celo v proizvodnji zdravilnih rastlin in
zaèimb. Deluje že tudi pri 10o C, kar je zelo pomembno za
zatiranje zgodnjih primarnih infekcij. Zatira pa tudi še
nedozorele kleistotecije.
Uporaba: kot preventivni fungicid
- na vinski trti za zatiranje oidija (Uncinula necator) v konc.
0,0035 % oz. v odmerku 35 g/ha (0,35 g/10 L vode),
- na jagodah za zatiranje jagodne pepelovke (Podosphaera
aphais) v odmerku 70 g na hektar.
- na vrtninah za zatiranje pepelovk (Erysiphe spp.) v konc.
0,0035% oz. v 35 g/ha (0,35 g/10 L vode).
!
vo
o
N
Champion 50 WP in 50 WG
Preventivni kontaktni fungicid za zatiranje gliviènih
bolezni v vinogradništvu, sadjarstvu, poljedelstvu in
vrtnarstvu
Uèinkovina: bakrenega hidroksida 50 %
Formulacija: moèljiv prašek (WP), moèljiva zrnca (WG)
Oznake nevarnosti: Xn - zdravju škodljivo, N - okolju nevarno
Karenca: 14 dni za krompir, hmelj in paradižnik (na prostem
in v rastlinjaku), 21 dni za vinsko trto, èebulo, kumare in fižol,
za sadje je zagotovljena s èasom uporabe
Reakcija: (pH): 9,6 - moèno alkalno
Opozorila: na isti površini se lahko uporabi najveè 2 do 3 krat,
v vinogradih pa 4 krat. Èe se uporablja v hladnem in vlažnem
vremenu, lahko deluje fitotoksièno
Proizvaja: NuFarm GmbH/Co KG, Linz, Avstrija
Embalaža: WP formulacija: 25 g in 250 g
WG formulacija: 1 kg in 10 kg
- na vinski trti proti peronospori (Plasmopara viticola) v konc.
0,20-0,25 %,
- na hmelju proti peronospori na hmelju (Pseudoperonospora
humuli) v konc. 0,20-0,25 %,
- na krompirju in paradižniku za zatiranje krompirjeve in
paradižnikove plesni (Phytophtora infestans) in èrne listne
pegavosti (Alternaria solani) v odmerku 2,5 kg/ha,
- na èebuli za zatiranje èebulne plesni (Peronospora
destructor) v odmerku 3,5 kg/ha,
- na jablanah in hruškah za zatiranje škrlupa (Venturia spp.),
jablanovega raka (Nectria galligena), gnilobe koreninskega
vratu (Phytophtora cactorum) in hruševega bakterijskega
ožiga (Erwinia amylowora) v 0,70 % konc.(70 g/10 L vode)
za jesensko-zimsko tretiranje (A-C); za tretiranje v fenološki
fazi mišjega ušesca (C3) pa v 0,25 % konc. (25 g/10 L );
- na košèièarjih za zatiranje breskove kodravosti (Taphrina
deformans) v èasu mirovanja vegetacije in za zatiranje listne
luknjièavosti košèièarjev (Clasterosporium carpophilum) v
konc. 0,5 %. Champion 50 WP koristimo v èasu mirovanja
vegetacije v konc. 0,5-1 %, za zatiranje cvetne monilije
(Monilia laxa) v èasu mirovanja vegetacije v 1 % konc.;
- na navadni kumari za zatiranje kumarne plesni
(Pseudoperonospora cubensis) v konc. 0,3-0,5 % (30-50 g/10 L
vode) in
- na navadnem fižolu za zatiranje navadne bakterijske
fižolove pegavosti (Xanthomonas phaseoli) v konc. 0,5%
(50 g/10 L).
Champ formula 2 FLO
Preventivni kontaktni fungicid za zatiranje
gliviènih bolezni na vinski trti in hmelju
Uèinkovina: bakreni hidroksid 244 g/L
Formulacija: koncentrirana suspenzija (SC)
Oznake nevarnosti: Xn - zdravju škodljivo, N-okolju nevarno
Karenca: 14 dni za hmelj, 21 dni za vinsko trto
Reakcija (pH): 8- 8,5 - moèno alkalno
Opozorila: ne mešati s pripravki na osnovi aluminijevega
fosetila, tiramom in etefonom
Proizvaja: NuFarm GmbH/Co KG, Linz, Avstrija
Embalaža: 1 L, 10 L
- na vinski trti za zatiranje peronospore vinske trte
(Plasmopara viticola) v 0,2 % konc. (20 ml na 10 L vode) oz. v
odmerku 2 L/ha in
- na hmelju za zatiranje hmeljeve peronospore
(Pseudoperonospora humuli) v 0,2 % konc. (20 ml na 10 L
vode) pri obièajni porabi vode.
Crystal
Preventivni kontaktni fungicid za zatiranje pepelastih
plesni v vinogradništvu
Uèinkovina: kvinoksifen 250 g/L
Oznake nevarnosti: Xi - dražilno, N-okolju nevarno
Karenca: 30 dni za vinsko in 21 dni za jedilno grozdje
Reakcija (pH): 8,3 - moèno alkalno
Opozorila: lahko se meša s fungicidi, insekticidi in akaricidi, za
škropljenje vinske trte, pri kombinaciji s pripravki na osnovi
al-fosetila pa je potrebno opraviti test kompatibilnosti
Proizvaja: Dow AgroSciences GmbH, Dunaj, Avstrija
Embalaža: 20 ml, 100 ml, 500 ml, 1 L, 5 L
- na vinski trti za pridelavo vinskega grozdja za zatiranje
oidija (Uncinula necator) v 0,015-0,02 % konc.(1,5 - 2 ml/10 L
vode) oziroma v odmerku 150-200 ml/ha ob porabi 1.000 L
vode na hektar. Tretiramo vsakih 8 - 10 dni, odvisno od
prirastka. Na isti površini se lahko uporabi najveè 3 krat v isti
sezoni.
013
Fungicidi
Dithane DG NeoTec in M-45
Domark 100 EC
bolezni v vinogradništvu, sadjarstvu, poljedelstvu in
vrtnarstvu
Sistemièni fungicid za zatiranje gliviènih bolezni na vinski
trti in jablanah
Uèinkovina: mankozeb DG neotec = 75 %, M-45 = 80 %
Formulacija: DG neotec - moèljiva zrnca (WG); M-45 - moèljiv
prašek (WP)
Karenca: 3 dni za paradižnik (na prostem), 7 dni krompir, 14
dni za pšenico, 28 dni za hruške, jablane ter za trto za
pridelavo vinskega in namiznega grozdja, 30 dni za èešnje
Reakcija (pH): 6,6 - nevtralna
Opozorila: sredstva ne smemo mešati s kislimi insekticidi EC
formulacije (npr. Dimetoat), bakreno-apneno brozgo,
žvepleno-apneno brozgo in pripravki, ki vsebujejo bor
(formulirani v obliki moèljivega praška - WP)
Embalaža: DG neotec: 250 g, 1 kg, 5 kg, 20 kg
M-45: 25 g, 100 g, 1 kg, 25 kg
- na trti za pridelavo vinskega in namiznega grozdja za
zatiranje peronospore vinske trte (Plasmopara viticola) v
0,20 % koncentraciji (20 g na 10 L vode) oziroma v odmerku
2 kg na ha pri izhodišèni porabi vode 1.000 L. S sredstvom
se lahko na istem zemljišèu vinska trta tretira najveè štiri
krat v eni rastni dobi v fenološki fazi od petega razprtega
lista do mehèanja jagod (BBCH 15-85). Tretira se v èasovnih
intervalih 10 dni.
- na jablanah za zatiranje jablanovega škrlupa (Venturia
Inaequalis), na hruškah za zatiranje hruševega škrlupa
(Venturia pirina) in na èešnjah za zatiranje èešnjeve listne
pegavosti (Blumeriella jaapii) v odmerku 2 kg na ha.
Jablane in hruške se tretira najveè štirikrat v eni rastni
sezoni v fenološki fazi od razprtih veè listov do zorenja
(BBCH 15-85), v èasovnem intervalu 10 dni. Èešnje se
tretira najveè štirikrat v eni rastni sezoni v fenološki fazi od
prvih popolnoma razprtih listov do 70 % konène velikosti
plodov (BBCH 19-77), v èasovnem intervalu 10 dni.
- v poljedelstvu na:
- krompirju in paradižniku za zatiranje èrne listne
pegavosti krompirja in paradižnika (Alternaria solani)
ter krompirjeve plesni (Phytophtora infestans) v
odmerku 2 kg na ha (20 g/100 m2), pri porabi 400-600 L
vode na ha. S sredstvom se lahko na istem zemljišèu
krompir tretira najveè osemkrat v eni rastni dobi in
paradižnik najveè petkrat v eni rastni dobi. Tretirati
zaènemo po napovedi opazovalno prognostiène službe.
Presledek med tretiranji naj bo 14 dni, v èasu neugodnih
vremenskih razmer (dolgotrajen dež) oziroma poveèanega
pritiska bolezni, se presledek skrajša na 7-10 dni.
- ozimni in jari pšenici za zatiranje listnih pegavosti
2
(Septoria spp.) v odmerku 2 kg/ha (20 g na 100 m ) ob
porabi vode 350 do 500 L vode na ha (3,5 do 5 L vode na
2
100 m ). Pšenico se tretira najveè trikrat v eni rastni
sezoni v fenološki fazi od zaèetka kolenèenja do polnega
cvetenja (BBCH 30-65), v èasovnem intervalu 14 dni.
Uèinkovina: tetrakonazol 100 g/L
Formulacija: koncentrat za emulzijo - EC
Karenca: 14 dni za jablano in 30 dni vinsko trto
Proizvaja: Isagro S.p.A., Ravena, Italija
Embalaža: 100 ml, 1 L
Uporaba: Domark 100 EC uporabljamo kot sistemièni fungicid
- v vinogradih za zatiranje oidija vinske trte (Uncinula
necator) v odmerku 0,25 L/ha. Priporoèa se uporaba v èasu
od razvoja socvetja (BBCH 55) do zaèetka zorenja jagod
(BBCH 81) v 10 do 14 dnevnih intervalih in
- na jablanah za zatiranje jablanove pepelovke (Podosphaera
leucotricha) v odmerku 0,3 L/ha z delnim delovanjem zoper
jablanov škrlup (Venturia inaequalis). Priporoèa se uporaba v
fenoloških fazah od konca cvetenja (BBCH 69) do zaèetka
zorenja (BBCH 81) v 10-14 dnevnih intervalih.
Sredstvo se lahko na istem zemljišèu uporabi najveè trikrat letno.
Eminent 125 EW
Sistemièni fungicid za zatiranje gliviènih bolezni v žitih in
sladkorni pesi
Uèinkovina: tetrakonazol 125 g/L
Formulacija: emulzija olja v vodi - EW
Oznake nevarnosti: N- okolju nevarno
Karenca: 21 dni za sladkorno peso, 35 dni za žita
Embalaža: 200 ml, 1 L, 5 L
Uporaba: kot sistemièni fungicid
- na sladkorni pesi za zatiranje pesne listne pegavosti
(Cercospora beticola), pesne pepelovke (Erysiphe betae) in
sive pesne listne pegavosti (Ramularia beticola) v odmerku
2
0,8 L/ha (8 ml/100 m na 2-6 L vode);
- na pšenici za zatiranje pšeniène pepelovke (Blumeria
Graminis), pšeniènih rji (Puccinia spp.), pšeniène listne
pegavosti (Septoria tritici) in rjavenja pšeniènih plev
(Septoria nodorum) ter žitnih fuzarioz (Fusarium spp.) v
2
odmerku 0,8 L/ha (8 ml na 100 m na 2-6 L vode);
- na jeèmenu za zatiranje jeèmenove pepelovke (Blumeria
Graminis), jeèmenovega listnega ožiga (Rynchosporium
Secalis), rji (Puccinia spp.) in žitnih fuzarioz (Fusarium spp.) v
2
odmerku 0,8 L/ha (8 ml na 100 m na 2-6 L vode). Uporaba
vode: 200-600 L/ha.
OPOZORILO: pšenico in jeèmen se lahko tretira do fenološke
faze zaèetka klasenja (BBCH 51). Poraba vode je 200-600 L/ha.
Electis 75 WG
Preventivni in kurativni fungicid za zatiranje peronospore
vinske trte in krompirjeve plesni
Uèinkovina: zoksamid 8,3 % + mankozeb 66,7 %
Formulacija: moèljiva zrnca (WG)
Karenca: 7 dni za krompir, 28 dni za vinsko in namizno grozdje
Reakcija (pH): 7 - nevtralna
Proizvaja: Gowan, Španija
Embalaža: 180 g, 1 kg, 5,4 kg, 20 kg
014
Fungicidi
Uporaba: kot preventivni fungicid na:
- vinski trti za pridelavo vinskega in namiznega grozdja, za
zatiranje peronospore vinske trte (Plasmopara viticola) v
koncentraciji 0,18 % oziroma odmerku 1,8 kg/ha pri porabi
1.000 L vode na hektar v 7-10 dnevnih presledkih in
- krompirju za zatiranje krompirjeve plesni (Phytophtora
infestans) in èrne listne pegavosti krompirja (Alternaria
solani) v koncentraciji 0,18 % oziroma odmerku 1,8 kg/ha.
Priporoèa se uporaba v èasu, ko se vrste strnejo za zašèito
nadzemnih organov in v èasu ob koncu debelitve gomoljev
krompirja za prepreèevanje bolezni na gomoljih.
Sredstvo se lahko na istem zemljišèu uporabi najveè štirikrat
letno.
Uporaba: kot sistemièni, kurativni in eradikativni fungicid
- na jablanah za zatiranje jablanovega škrlupa (Venturia
inequalis) v konc. 0,06 % (6 ml/10 L vode), oz. 0,9 L/ha pri
porabi 1.500 L vode na hektar.
Karathane GOLD
Preventivni, kurativni in eradikativni kontaktni fungicid za
zatiranje pepelovk v vinogradništvu, na jagodah, buèah,
kumarah, dinjah in lubenicah
Uèinkovina: meptil-dinokap 350 g
Formulacija: koncentrat za emulzijo (EC)
Karenca: 28 dni za vinsko trto, 3 dni za jagode, buèe, dinje in
lubenice
Reakcija (pH): 4,6 - kisla
Fantic F WG
Sistemièni fungicid za zatiranje peronospore na vinski trti
Uèinkovina: benalaksil 3,7 % + folpet 48 %
Karenca: 42 dni za vinsko trto za pridelavo vinskega grozdja
Proizvaja: ISAGRO S.p.A., Milano, Italija
Embalaža: 200 g, 1 kg, 10 kg
Uporaba: kot preventivni, kurativni in eradikativni fungicid
oidija (Uncinula necator) v konc. 0,5-0,6 L/ha (50-60 ml/hl
Vode). Preventivno ga uporabljamo v 8-10 dnevnih presledkih;
- na jagodah (na prostem in v rastlinjakih) za zatiranje jagodne
pepelovke (Sphaerotheca macularis) v odmerku 40-60 ml na
100 L vode. V èasu, ko se pojavijo prvi simptomi bolezni,
tretiramo v 8-10 dnevnih presledkih;
- na buèah, kumarah, dinjah in lubenicah (na prostem in v
rastlinjakih) za zatiranje kumarne in buène pepelovke
(Erysiphe cichoracearum, Sphaerotheca fuliginea) v odmerku
40-60 ml na 100 L vode. V èasu, ko se pojavijo prvi simptomi
bolezni, tretiramo v 8-10 dnevnih presledkih.
Opozorilo: sredstvo smemo na vinski trti na istem zemljišèu
uporabljati najveè štirikrat v eni rastni sezoni. Karathane Gold
ne smemo uporabljati najmanj 1 mesec pred ali po tretiranju z
mineralnimi olji. Karathane GOLD je edini preparat za
uèinkovito eradikativno zatiranje oidija tudi že po pojavu letega. Uporabljamo ga v polnem odmerku (60 ml/100 L, kar
ustreza 0,6 L/ha pri polnem habitusu) v 5 dnevnih presledkih,
dokler se infekcija ne zatre. Skupno so potrebna 2-3 tretiranja.
Uporaba: kot preventivni sistemièni fungicid:
- na vinski trti za pridelavo vinskega grozdja, za zatiranje
peronospore vinske trte (Plasmopara viticola) v 0,2 %
koncentraciji pri porabi 1.000 L vode na ha oziroma v
odmerku 2 kg/ha v 10 do 14 dnevnih razmakih. V rastni sezoni
opravimo 2-3 tretiranja in to v èasu intenzivne rasti vinske trte.
Folpan 80 WDG
Dotikalni fungicid za zatiranje gliviènih bolezni v
vinogradništvu in hmeljarstvu
Uèinkovina: folpet 80 %
Karenca: 14 dni za hmelj in 35 dni za vinsko trto
Reakcija (pH): 9,1 - moèno alkalna
Proizvaja: Makhteshim Chemical Works Ltd., Izrael
Embalaža: 150 g, 500 g, 1 kg, 5 kg, 10 kg
Merpan 80 WDG
bolezni v sadjarstvu
- na trti za pridelavo vinskega grozdja za zatiranje
peronospore vinske trte (Plasmopara viticola) in èrne
pegavosti (Phomopsis viticola) in rdeèega listnega ožiga
(Pseudopeziza tracheiphila) v konc. 0,15 % (15 g/10 L vode)
- na hmelju za zatiranje hmeljne peronospore (Pseudoperonospora humuli) v odmerku 2,25 kg/ha do 3/4 višine hmelja
(BBCH 37), po tej fenološki fazi pa v odmerku 3 kg/ha.
Uèinkovina: kaptan 80%
Formulacija: vodotopna zrnca (WG)
Karenca: 21 dni za jabolka, hruške, marelice, slive, èešnje in
višnje
Reakcija(pH): 8,9 - moèno alkalna
Opozorila: Sredstvo se sme na istem zemljišèu uporabljati
najveè trikrat v eni rastni sezoni na slivah, èešnjah in marelicah
ter najveè dvakrat na višnjah
Indar 5 EW
Sistemièni, preventivni, kurativni in eradikativni fungicid
za zatiranje gliviènih bolezni v sadjarstvu
Uèinkovina: fenbukonazol 50 g/L
Formulacija: emulzija olja v vodi (EW)
Karenca: 21 dni za jablane
Reakcija (pH): 7,5 - alkalna
Opozorila: ne smemo ga mešati s pripravki z moèno alkalno
reakcijo (npr. bakreno apneno brozgo)
Embalaža: 1 L, 5 L
Uporaba: kot kontaktni preventivni fungicid:
- na jablanah in hruškah za zatiranje jablanovega škrlupa
(Venturia inaequalis) v konc. 0,125-0,2 % ob porabi vode
1.000-1.500 L/ha in hruševega škrlupa (Venturia pyrina) v
konc. 0,125-0,2 % ob porabi vode 1.000-1.500 L/ha;
- na èešnjah, višnjah, marelicah in slivah za zatiranje listne
luknjièavosti košèièarjev (Stigmina carpophila) in rdeèe
listne pegavosti èešpelj (Polistygma rubrum) v konc. 0,1250,2 % ob porabi vode 1.000-1.500 L/ha.
015
Fungicidi
Mildicut
Dotikalni preventivni fungicid za zatiranje
peronospore na vinski trti
Uèinkovina: ciazofamid 25 g/L
Oznake nevarnosti: ni
Karenca: 21 dni za vinsko in namizno grozdje
Reakcija (pH): 8,8 - alkalna
Proizvaja: ISK Ishihara, Osaka, Japonska, zastopnik Belchim, BE
MILDICUT je najsodobnejši dotikalni fungicid na osnovi
uèinkovine ciazofamid, ki ima odlièno in dolgotrajno
preventivno delovanje (10 do 14 dni). MILDICUT je izredno
prijazen do koristnih žuželk in ga zato lahko v programu
integriranega varstva vinske trte uporabimo kar 4 krat v eni rastni
dobi in je zelo dobrodošel v vseh antirezistenènih programih.
MILDICUT ima tudi lastnost zaustavljanja okužbe, to je t.i.
eradikativno delovanje (brisanje peg). V primeru moène
okužbe ga moramo uporabiti èim prej in tretiranje najkasneje v
7-8 dnevih ponoviti.
MILDICUT deluje na peronosporo na veè mestih, saj inhibira in
zavre kalitev zoospor, prepreèuje tvorbo micelija in prepreèuje
sporulacijo. Prav tako tudi blokira sprošèanje zoospor, èe pa
pridejo z njim v kontakt poèijo. Zaradi takega naèina delovanja
je pojav rezistence/odpornosti zelo majhen.
Uèinkovina ciazofamid se izredno moèno veže v vošèeno plast
povrhnjice zelenih delov vinske trte in padavine jo že eno uro
po tretiranju ne morejo veè izprati. S tem je zagotovljena
dolgotrajna zašèita pred peronosporo. Tako je poleg dotikalne
uèinkovitosti dosežena tudi lokalno sistemièna uèinkovitost.
Posebej izstopa njegova uèinkovitost pri zašèiti kabrnkov in
grozdièev, ki je evidentno boljša kot pri nekaterih sistemiènih
fungicidih. Ta uèinkovitost pripomore k obèutnemu poveèanju
kvalitete in kolièine pridelka.
- MILDICUT se uporablja kot fungicid s preventivnim in
translaminarnim delovanjem na trti za pridelavo vinskega
in namiznega grozdja za zatiranje peronospore vinske trte
(Plasmopara viticola) v 0,40 % koncentraciji pri izhodišèni
uporabi 1.000 L vode na ha v polni vegetaciji (po zakljuèenem
cvetenju). Odmerek se lahko prilagodi razvojnemu stadiju
vinske trte in sicer do zaèetka cvetenja se tretira v odmerku
2 L/ha, v èasu cvetenja 3 L/ha in po cvetenju v odmerku 4 L/ha.
To velja za vzgojno obliko gyot. Pri drugih, prostoviseèih vzgojah
in latniku, je potrebno vedno upoštevati konc. 0,40 %!!
Moèljivo žveplo
Dotikalni fungicid za zatiranje pepelastih plesni
v vinogradništvu, sadjarstvu in vrtnarstvu
Uèinkovina: žveplo 80 %
Formulacija: moèljiv prašek (WP)
Oznake nevarnosti: Xi - dražilno
Karenca: 7 dni za kumare (na prostem in v rastlinjaku), grah in
hmelj, 14 dni za ostale vrtnine in sadje in 28 dni za vinsko trto,
za okrasne rastline je karenca zagotovljena z naèinom uporabe;
Reakcija (pH): 6 - slabo kisla
Proizvaja: Solfotecnica Italiana S.p.A., Ravena, Italija
Uporaba: kot preventivni fungicid:
- v vinogradih za preventivno zatiranje oidija vinske trte
(Uncinula necator) v konc. 0,3 % (30 g/10 L vode) oziroma
0,3-0,5 % (30-50 g v 10 L vode) za tretiranje po pojavu bolezni;
- v sadovnjakih za zatiranje jablanove pepelovke
(Podosphaera leucotricha) v konc. 0,5-0,6 %, oziroma 50-60 g
v 10 L vode s tretiranjem pred cvetenjem in v konc. 0,3-0,5 %
oziroma 30-50 g v 10 L vode s tretiranjem po cvetenju in
breskove pepelovke (Sphaerotheca pannosa) v konc. 0,5-0,6 %,
oziroma 50-60 g v 10 L vode pred cvetenjem in v konc. 0,30,4 %, oziroma 30-40 g v 10 L vode po cvetenju;
- v hmeljišèih za zatiranje hmeljne pepelovke (Sphaerotheca
macularis) v 0,4 % konc.;
- na vrtninah za zatiranje pepelovk (Oidium spp.) v 0,2-0,4 %
konc. (20-40 g na 10 L vode);
- na okrasnih rastlinah za zatiranje šipkove pepelovke
(Sphaerotheca pannosa var. rosae) v konc. 0,2-0,4 % (oz. 20-40
G/10 L vode) in pepelovk na okrasnih rastlinah (begonije,
cinerarije, krizanteme in hortenzije) v 0,2 % konc.(20 g na 10 L
Vode).
Orius 250 EW
Preventivni in kurativni fungicid za zatiranje oidija na
vinski trti
Uèinkovina: tebukonazol 25 %
Formulacija: koncentrirana emulzija-olja v vodi (EW)
Karenca: 42 dni za vinsko trto
Opozorila: Sredstvo se sme na istem zemljišèu uporabljati
najveè trikrat v eni rastni sezoni.
Proizvaja: Makhteshim-Agan, Izrael
Embalaža: 100 ml, 1 L, in 5 L
Naèin delovanja: sredstvo je sistemièni triazolni fungicid
novejše generacije s širokim spektrom preventivnega,
kurativnega in eradikativnega delovanja. Uèinkovina
tebukonazol inhibira biosintezo ergosterola, ki je graditelj
celiènih membran, zato gliva povzroèitelja gliviènih bolezni
propade.
Uporaba: ORIUS 25 EW je sistemièen fungicid z dolgotrajnim
delovanjem. Uporabljamo ga v vinogradih za zatiranje oidija
(Uncinula necator) v 0,03 % koncentraciji oz. 3 ml/10 L vode.
Postalon 90 SC
Dotikalni&sistemièni, preventivni&kurativni fungicid za
zatiranje oidija na vinski trti
Uèinkovina: kvinoksifen 45 g/L + miklobutanil 45 g/L
Opozorila: sredstvo se sme na istem zemljišèu uporabljati
najveè trikrat v eni rastni sezoni.
Embalaža: 200 ml, 1 L, in 5 L
Postalon je kombinacija dveh dobro poznanih fungicidov za
zatiranje oidija na vinski trti in to Crystala in Systhana. Postalon
je v vseh evropskih vinogradniških deželah, kakor tudi pri nas,
v vseh letih preizkušanj, dosegal izredne uèinkovitosti. Postalon
je antirezistenèen fungicid, saj vsebuje dve razlièni aktivni snovi
z razliènim naèinom delovanja.
Uporaba: uporabljamo ga kot kontaktni preventivni fungicid
oidija vinske trte (Uncinula necator) v odmerku 1-1,25 L/ha
pri porabi 1.000 L vode na ha. Sredstvo uporabljamo v èasu
pred cvetenjem in v èasu strjevanja jagod grozdja v 14
dnevnem èasovnem intervalu.
016
Fungicidi
Pyrus 400 SC
Preventivni fungicid za zatiranje sive grozdne plesni na
vinski trti, jagodah in malinah
Uèinkovina: pirimetanil 400 g/L
Karenca: 35 dni za vinsko trto, 3 dni za jagode in maline
Reakcija(pH): 5,8 - rahlo kisla
Opozorila: sredstvo se sme na istem zemljišèu uporabljati
najveè enkrat v eni rastni sezoni.
Proizvaja: Agriphar S.A., Ougrée, Belgija
Embalaža: 200 ml, 1 L in 5 L
Uporaba (PYRUS 400 SC): uporabljamo ga kot fungicid:
- na vinski trti za pridelavo vinskega in namiznega grozdja za
zatiranje sive plesni (Botryotinia fuckeliana) v odmerku 2 L/ha.
S sredstvom se lahko trto na istem zemljišèu tretira najveè
enkrat v eni rastni dobi in sicer ob koncu cvetenja ali pred
zapiranjem grozdov ali na zaèetku dozorevanja grozdja;
- na jagodah za zmanjševanje okužb s sivo plesnijo
(Botryotinia fuckeliana) v odmerku 2 L na ha. S sredstvom se
lahko jagode na istem zemljišèu tretira najveè enkrat v eni
rastni dobi in sicer od cvetenja naprej;
- na malinah za zmanjševanje okužb s sivo plesnijo
(Botryotinia fuckeliana) v odmerku 2 L na ha. S sredstvom se
lahko maline na istem zemljišèu tretira najveè enkrat v eni
rastni dobi in sicer od cvetenja naprej.
Ranman twinpack
Kontaktni fungicid za zatiranje krompirjeve plesni na
krompirju in paradižniku
Uèinkovina: ciazofamid 40 % + moèilo
Oznake nevarnosti: Xn -zdravju škodljivo, N-okolju nevarno
Karenca: 7 dni za krompir in 3 dni za paradižnik
Reakcija (pH): 7- nevtralna
Embalaža: 20 ml, 200 ml, 1 L
Uporaba: Ranman twinpack uporabljamo kot preventivni
fungicid za zatiranje krompirjeve plesni (Phytophtora
infestans) na krompirju in paradižniku v odmerku 0,2 L/ha
(fungicid Ranman) + 0,15 L/ha priloženega moèila
(Ranman aktivator). Pri pripravi škropilne brozge moramo
upoštevati to, da najprej 2/3 tanka škropilnice napolnimo z
vodo in ob vklopljenem mešalu dodamo fungicid Ranman
komponento. Nato z vodo napolnimo rezervoar škropilnice do
90 % in dodamo Ranman aktivator. Sedaj poèasi napolnimo
rezervoar do polnega. Poraba vode 400-600 L. Prvo tretiranje
se izvede po napovedi opazovalno-napovedovalne službe,
naslednja pa v 7 do 10 dnevnih presledkih, glede na
vremenske razmere in infekcijski pritisk bolezni. Na istem
zemljišèu se lahko tretira najveè šestkrat v eni rastni sezoni, pri
èemer se lahko tretira najveè trikrat zaporedoma. Za vsako
tretiranje se uporabi od 400 do 600 L škropilne mešanice na hektar.
RANMAN twinpack je odlièen dotikalni fungicid na osnovi
nove in moderne uèinkovine ciazofamid, v dvojnem pakiranju s
posebnim moèilom, za zatiranje krompirjeve plesni na
krompirju in paradižniku. To moèilo izredno moèno pospeši
penetracijo uèinkovine v tkivo zelenih rastlinskih delov
krompirja in paradižnika ter s tem prepreèuje spiranje, poveèa
in podaljša pa njegovo delovanje. Delovanje RANMAN
twinpacka je omejeno na glive iz skupine Oomycetes, kar
pomeni, da je v primeru pojava bolezni kot je èrna listna
pegavost krompirja (Alternaria solani), potrebno dodati
fungicid na osnovi mankozeba (Dithane). Deluje preventivno,
zato ga moramo uporabiti vedno pred okužbo. Ciazofamid
uèinkuje na procese pridobivanja celiène energije in s tem
zavira proces razvoja patogene glive. Ranman ne more sam
ustaviti simptomov bolezni, prepreèi pa vsak nadaljnji razvoj
bolezni na neokužene zelene dele. Ranman jih šèiti pred
sekundarno okužbo. Na glivo deluje na veèih mestih njenega
razvoja, saj blokira sprošèanje spor iz sporangijev, ovira in
ustavi kalitev spor, deluje na zoospore, ki v kontaktu z njim
poèijo, prekine tvorbo micelija in vpliva na spremembe
nosilcev spor in na koncu razvojnega ciklusa zelo uèinkovito
ovira tvorbo zoospor.
Zaradi svoje odliène in hitre penetracije v voske na povrhnjici,
je izredno odporen na izpiranje zaradi padavin, saj ga dež 1
uro po tretiranju ne izpere iz rastline. Po opravljenih testih je
Ranman zagotavljal enakomerno uèinkovitost celo do 100 L
2
padavin na m . Pri uporabi Ranmana, za zadnja zakljuèna
tretiranja, je prepreèen prenos bolezni iz listja na gomolje. Tako
so gomolji pred skladišèenjem zašèiteni pred okužbo, ki lahko
vodi k velikim izpadom skladišèenega pridelka. Izredno
pomembna je tudi njegova vloga pri pridelavi semenskega
krompirja.
Remedier
!
vo
o
N
Preventivni BIOTIÈNI fungicid za zatiranje
talnih gliv v vrtninah in okrasnih rastlinah
Uèinkovina: Trichoderma asperellum (T. Harzianum) soj
ICC012 - 20 g/kg (2 %) ±15 % (delovanje pri visokih T) in
Trichoderma gamsii (T. Viride) soj ICC080 -20 g/kg (2 % ) ±15%
(delovanje pri nižjih T)
Formulacija: moèljiv prašek (WP). Formulacijo odlikuje izredna
topnost in je primerna za foliarno uporabo kakor tudi za
fertirigacijo
Oznake nevarnosti: ni oznak
Karenca: zagotovljena s èasom uporabe
Opozorila: pripravek uporabimo sam, ne v kombinaciji z
drugimi FFS, da tako prepreèimo negativno interakcijo med
pripravki. Remedier nima kurativnega delovanja in v
primeru, da se je bolezen na rastlini že razvila, sredstvo ne
more ozdraviti že okužene rastline. S sredstvom tretiramo, ko
je temperatura zemlje najmanj 10° C. V primeru, da so tla v
èasu tretiranja zelo suha je priporoèljivo, da jih rahlo omoèimo.
Proizvaja: ISAGRO S.p.A., Milano, Italija
Embalaža: 1 kg
Naèin delovanja: Remedier formira okoli korenin micelij, ki
deluje kot nekakšna prepreka drugim glivam. Tako nastopi
konkurenca za življenjski prostor in hranila. Naèin delovanje je
le PREVENTIVNI.
Remedier je registriran na: aromatiènih zelišèih (aromatièna
zelišèa), artièoki (Cynara scolymus L.), buèkah (Cucurbita pepo
L. var. giromontiina ALEF./GREB.), dinjah (Cucumis melo L.),
fižolu za stroèje (Phaseolus vulgaris L.), fižolu za zrnje
(Phaseolus vulgaris L.), jajèevcu (Solanum melongena L.),
koromaèu (Foeniculum vulgare), listnatem radièu (Cichorium
intybus var. foliosum HEGI), navadni kumari (Cucumis sativus L.),
navadna zelena (Apium graveolens L.), okrasnih rastlinah,
lonènicah (okrasne rastline), papriki (Capsicum annuum L.),
paradižniku (Lycopersicon esculentum MILL.), solati (Lactuca
sativa L.)
Uporaba: Fungicid REMEDIER uporabljamo kot preventivni
fungicid za razkuževanje tal, ki vsebuje naravno prisotne in
izbrane soje antagonistiènih gliv. Antagonistiène glive
Trichoderme h.&v. se kolonizirajo v prsti in na koreninah
tretiranih rastlin ter tekmujejo s patogenimi glivami, oziroma s
017
Fungicidi
pomoèjo encimov napadejo celiène stene škodljivih gliv.
Remedier uporabljamo za zatiranje fitopatogenih gliv, ki se
razvijajo na koreninah in koreninskem vratu gojenih rastlin:
- èrna solatna gniloba (Rhizoctonia solani)
- bela gniloba (Sclerotinia sclerotium)
- uvelost rastlin (Verticilium dahliae)
- gnitje plodov paprike (Phytophtora capsici)
koncentraciji 0,16 % (16 ml/10 L vode). Èas tretiranja: prvo
tretiranje - jeseni, ko je že skoraj veèina listja odpadla ali ob
koncu zime, ko se prvi brsti napnejo; drugo tretiranje - spomladi,
ko se zaènejo brsti odpirati do odpadanja cvetnih listov in
- na oljkah za zatiranje oljkove kozavosti-pavjega oèesa
(Cycloconium oleaginum) v 0,10 do 0,18 % koncentraciji
oziroma v odmerku 10-18 ml/10 L vode. Sredstvo se lahko
uporablja v èasu od konèanega obiranja oljk do konca zime.
Remedier uporabljamo na:
- okrasnih rastlinah (okrasne lonènice, krizanteme,
ciklame, jeglièi, itd.):
- pri pripravi substrata za vzgajališèa ali setvenice za sejance
oziroma potaknjence. Substrat tretiramo v odmerku
0,25 kg/m3 po postopku mešanja sredstva v substrat;
- ali s tretiranjem takoj po presajanju gojenih rastlin s
temeljitim zalivanjem po substratu v odmerku 2,5 kg/ha,
tako da ga dobro omoèimo.
- vrtninah (paradižnik, paprika, solate, radiè, melona,
koromaè, artièoke, bazilika, zelena, fižol za zrnje in
stroèje, buèke, jajèevci, kumare, aromatièna zelišèa):
- v vzgajališèih s tretiranjem substrata v odmerku 0,25 kg/m3
ali s tretiranjem v zašèitenem prostoru (rastlinjak,
plastenjak) oziroma na prostem v odmerku 2,5 kg/ha tako
da poškropimo dobro pripravljena tla (5-7 dni pred setvijo).
Postopek z enakim odmerkom ponovimo takoj po setvi ali
Presajanju.
Èas aplikacije:
- prviè 5-7dni pred setvijo ali presajanjem. Priporoèljiva je
plitva inkorporacija in
- drugiè ponovimo pri setvi ali presajanjem.
Priprava sredstva za uporabo: sredstvo obvezno 24 ur pred
uporabo namakati v malo vode pri sobni temperaturi. 500 g
pripravka namakamo v 5 L vode, 2,5 kg pripravka pa v 25 L
vode. Raztopino je potrebno veèkrat premešati, da pospešimo
kalitev gliv in hitrejšo kolonizacijo v zemlji/substratu.
Pogoji aplikacije: temperatura zemlje/substrata mora biti
najmanj 10o C, v rastlinjakih pa prenese tudi 50o C in veè.
Syllit 400 SC
Kontaktni preventivni in kurativni fungicid za zatiranje
gliviènih bolezni na jablanah, hruškah, breskvah in oljkah
Uèinkovina: dodine 400 g/L
Oznake nevarnosti: Xi-dražilno, N-okolju nevarno
Karenca: 28 dni za jablane, hruške in breskve, za oljke
zagotovljena s èasom uporabe
Reakcija (pH): 5,8 - slabo kisla
Opozorila: sredstva ne smemo mešati z dinokapom WP
formulacije, moèljivimi žvepli, oljnimi sredstvi, bordojsko
brozgo, kaptanom in alkalnimi sredstvi; pri mešanju s
foliarnimi gnojili na osnovi cinka pa obvezno opravimo test.
Sredstvo se lahko uporabi najveè 3 krat v enem letu.
Proizvaja: Agriphar S.A., Ougrée, Belgija
Uporaba: kot preventivni in kurativni fungicid
- na jablanah in hruškah za zatiranje jablanovega škrlupa
(Venturia inaequalis) in hruševega škrlupa (Venturia pyrina),
v koncentraciji 0,10-0,16 % (10-16 ml/10 L vode). Sredstvo se
lahko uporabi najveè 4 do 5 krat v enem letu.
- na breskvah za zatiranje breskovega škrlupa (Venturia
carpophila) in breskove kodravosti (Taphrina deformans) v
Serenade WP
Dotikalni BIOTIÈNI fungicid za zatiranje gliviènih
bolezni v sadjarstvu in vinogradništvu
Uèinkovina: Bacillus subtilis, soj QST 713 , èist 21,3 g/kg
Karenca: 3 dni za vinsko trto, jablane in hruške
Proizvaja: INTRACHEM Bio Italia S.p.A., Italija
Embalaža: 200 g, 1 kg
Serenade WP je unikaten BIOtièni fungicid, ki postaja
nepogrešljiv v vseh programih ekološke in integrirane
pridelave. Zaradi njegovega edinstvenega delovanja je pojav
rezistence skoraj nemogoè, za razliko od drugih, podobnih
pripravkov, pa ga lahko mešamo s klasiènimi sredstvi za varsvo
rastlin in foliarnimi gnojili. Njegova velika prednost je tudi
njegova obstojnost in to kar 3 leta pri sobni temperaturi.
V primeru varstva pred hruševim ožigom v èasu cvetenja, ga
èebele raznašajo od cveta do cveta, saj ni nevaren za èebele, z
njim pa dosegamo višje uèinkovitosti kot pri drugih pripravkih.
Njegova velika vloga je tudi varstvo vinske trte pred sivo
grozdno plesnijo, saj je odlièen partner klasiènim botriticidom,
kot je npr. Pyrus 400 SC. Serenade WP priènemo uporabljati tik
pred verjetno okužbo z botritisom že v èasu cvetenja) in
najkasneje, ko najdemo prve okužene jagode, saj je to njegova
hrana. Najpomembnejša pa je njegova vloga 10-14 dni pred
trgatvijo, ko klasiènih sredstev ne moremo veè uporabiti, še
posebej pri obèutljivih sortah, kot so sivi pinot ali rulandec,
modri pinot, rumeni muškat, sauvignon, ipd.. Še ena odlika
Serenade WP pa je tudi njegova uèinkovitost na zatiranje cika,
ki je prav tako problem pri prej naštetih sortah.
Uporaba: SERENADE WP uporabljamo kot fungicid na:
- trti za pridelavo vinskega in namiznega grozdja za
zatiranje sive plesni (Botrytis cinerea) v odmerku 2,5-4 kg/ha
pri porabi vode 500 do 1.000 L/ha. Uporabljamo v fazi od
konca cvetenja (BBCH 68) pa do faze mehèanja jagod (BBCH
81). Sredstvo se lahko uporabi najveè 5 krat v eni rastni dobi.
- jablanah in hruškah za zatiranje
- jablanovega škrlupa (Venturia spp.) v odmerku 2,5-4 kg/ha
pri porabi vode 500-1.000 L/ha. Tretiramo v èasu, ko so
ugodne razmere za primarne in sekundarne okužbe.
Sredstvo lahko uporabimo najveè 16-krat v eni rastni dobi.
- hruševega bakterijskega ožiga (Erwinia amilovora) v
odmerku 2,5-4 kg/ha pri porabi vode 500-1.000 L/ha.
Tretiramo v èasu cvetenja jablan in hrušk, ko je nevarnost
okužbe najveèja.
- na ameriških borovnicah za zatiranje cvetne monilije
(Monilinia vaccinii-corymbosi), v najveèjem odmerku
6,5 kg/ha vsakih sedem dni do spravila pridelka.
018
Fungicidi / Insekticidi
o
Thiram 80 WG
Kontaktni fungicid za zatiranje gliviènih bolezni v sadjarstvu
Uèinkovina: tiram 80 %
Karenca: 35 dni za jablane in hruške
Opozorila: sredstvo se lahko meša z veèino sredstev za varstvo
rastlin in foliarnimi gnojili, razen s sredstvi na osnovi bakra
Proizvaja: Taminco, Belgija
Embalaža: 250 g, 1 kg, 5 kg, 20 kg
- na vinski trti za zatiranje oidija na vinski trti (Uncinula
necator) v kolièini 25-30 kg/ha z zapraševanjem med
cvetenjem in pred zaèetkom zorenja grozdnih jagod.
- na jablanah proti jablanovem škrlupu (Venturia inaequalis)
v koncentraciji 0,20 % pri porabi vode 1.500 L/ha (20 g/10 L
vode, max. 3,0 kg/ha) v 7 do 10 dnevnih presledkih proti
primarnim okužbam.
- na hruškah proti rjavi hruševi pegavosti (Stemphylium
versicarium) v koncentraciji 0,20 % (20 g/10 L vode, max.
3,0 kg/ha) v 7-10 dnevnih presledkih.
- skladišènih bolezni na jablanah in hruškah: jablanovega
škrlupa v skladišèih (Venturia inaequalis), grenke gnilobe
jabolk (Gleosporium spp.), navadne sadne gnilobe
(Monilinia spp.) in mušje pegavosti jabolk (Schizothyrium
pomi) v konc. 0,20 % pri porabi vode 1.500 L/ha (20 g/10 L
vode, max. 3,0 kg/ha).
Apollo 50 SC
Kontaktni akaricid za zatiranje jajèec rdeèe sadne pršice v
sadjarstvu in vinogradništvu
Uèinkovina: klofentezin 500 g/L
Karenca: 42 dni za jablane in hruške, za vinsko trto je
Opozorila: sredstvo lahko uporabimo v nasadih jablan in
hrušk najveè dvakrat letno, v vinogradih pa enkrat letno.
Pripravek ne zatira gibljivih stadijev pršic.
Embalaža: 1 L
Ziram 76 WG
Kontaktni fungicid za zatiranje gliviènih bolezni v
sadjarstvu, vinogradništvu, vrtnarstvu in cvetlièarstvu
Uèinkovina: ziram 76 %
Karenca: za je breskev zagotovljena s èasom uporabe, 21 dni
za èešnj, 60 dni za hruško, 150 dni za mandljevec in 21 za slivo
Proizvaja: Taminco, Belgija
Embalaža: 30 g, 250 g, 1 kg, 20 kg
Uporaba: uporablja se kot preventivni fungicid:
- na breskvah za predspomladansko zatiranje breskove
kodravosti (Taphrina deformans) v èasu pred cvetenjem v
0,2-0,3 % konc. (20-30 g/10 L vode);
- na hruškah za zatiranje hruševega škrlupa (Venturia pyrina)
v 0,2 % konc. (20 g/10 L vode);
- na cvetlicah za zatiranje listne pegavosti (Septoria spp.),
antraknoz in rj v 0,2 % konc. (20 g/10 L vode);
- na èešnjah in slivah za zatiranje listne luknjièavosti košèièarjev
(Clasterosporium carpophilum) v 0,2 % konc. (20 g/10 L);
- na mandeljih za zatiranje breskove kodravosti (Taphrina
deformans) in listne luknjièavosti košèièarjev (Clasterosporium
carpophilum) v 0,2 % konc. (20 g/10 L vode).
Ziram 76 WG lahko uporabljamo na isti površini najveè trikrat v
eni rastni sezoni.
Žveplo v prahu
Preventivni kontaktni fungicid za zatiranje
gliviènih bolezni v vinogradništvu
Uèinkovina: žveplo 99 %
Formulacija: prašivo (DP)
o
Opozorila: tretira se pri temperaturi 18-28 C z ustreznimi pršilci,
ob opozorilu, da pri temperaturi pod 18 C ni dovolj uèinkovit. Ne
sme se ga mešati z drugimi sredstvi. Sredstvom na osnovi
ditiokarbamatov znatno poveèuje obstojnost (perzistentnost). Na
isti površini se ga lahko uporabi najveè štirikrat letno. Pri uporabi
pri temperaturi nad 28o C lahko deluje fitotoksièno.
Proizvaja: Solfotecnica Italiana S.p.A., Ravena, Italija
Embalaža: 5 kg, 10 kg, 20 kg
Uporaba: kot kontaktni akaricid v
a) nasadih jablan in hrušk za zatiranje rdeèe sadne pršice
(Panonychus ulmi Koch):
- zimskih jajèec v odmerku 0,9 L/ha v èasu izleganja iz
zimskih jajèec;
- letnih jajèec in lièink pršic (samo v nasadih zimskih sort) v
odmerku 0,60 L/ha, ko na listu opazimo 2-3 pršice;
b) vinogradih (za zimsko tretiranje) v odmerku 0,4 L/ha, v
èasu izleganja iz zimskih jajèec.
Bulldock EC 25
Kontaktni insekticid za zatiranje rastlinskih
škodljivcev na poljšèinah in vrtninah
Uèinkovina: beta-ciflutrin 25 g/L
Oznake nevarnosti: Xn-zdravju škodljivo, N-okolju nevarno
Karenca: 3 dni za papriko, 7 dni za glavnato zelje, kitajsko zelje
ohrovt in krompir, 14 za tobak, 21 dni za pšenico, jeèmen, rž,
oves in tritikalo, 30 dni za oljno ogršèico, 28 dni za krmno peso
Reakcija (pH): 5 - kisla
Opozorila: sredstvo lahko na istem zemljišèu uporabimo
najveè dvakrat v rastni sezoni. Ne smemo ga mešati z alkalnimi
sredstvi in sredstvi, ki vsebujejo veliko alkohola in glikola
Embalaža: 50 ml, 200 ml, 1 L, in 5 L
Uporaba: kot kontaktni insekticid za zatiranje
- listnih sovk (Mamestra spp.) in èrne fižolove uši (Aphis
fabae) na sladkorni in krmni pesi, resarjev (Thrips spp.) na
tobaku, listnih uši (Aphididae) in rdeèega žitnega strgaèa
(Oulema melanopus) v strnih žitih (pšenici, jeèmenu, rži, ovsu
in tritikali), repièarja (Meligethes aeneus) na oljni ogršèici v
2
odmerku 0,3-0,5 L/ha (3-5 ml/100 m ) ter koloradskega
hrošèa (Leptinotarsa decemlineata) na krompirju v odmerku
0,5 L/ha (5 ml na 100 m2);
- za zatiranje listnih sovk (Mamestra spp.) in glagolke
019
Insekticidi
(Autographa gamma) na papriki, glavnatem zelju,
kitajskem zelju in ohrovtu ter kapusovega belina (Pieris
brassicae) in mokaste kapusove uši (Brevicoryne brassicae)
na glavnatem zelju, kitajskem zelju in ohrovtu v odmerku
0,3-0,5 L/ha (3-5 ml na 100 m2).
koncentracije manjšo moè delovanja, zato se priporoèa
uporaba èim bolj koncentrirane škropilne brozge. Enakomerno
tretiramo najveè 1 m2 krošnje na južni strani drevesa (ca. 10 %
krošnje).
Tabela prikazuje odvisost koncentracije in kolièine škropilne
2
brozge, ki se nanaša na deblo (na 1 m ). Višji odmerek se
priporoèa v primeru veèjega pritiska oljène muhe. Pripravek
moramo uporabljati preventivno v èasu zaèetka leta odraslih
žuželk (obvezno je spremljanje leta žuželk), da bi prepreèili
odlaganje jajèec na plodove. Prvo tretiranje opravimo takoj, ko
se škodljivec pojavi na plodovih in nadaljujemo v razmakih 1421 dni. Tretiranje ponavljamo v primeru poveèane dinamike
leta muhe ali zaradi izpiranja z dežjem (5-10 mm). Tretiramo z
velikimi kapljicami (2-6 mm). Število tretiranj: maksimalno 4.
Delfin WG
Kontaktni BIOTIÈNI insekticid na osnovi bakterije
Bacillus thuringiensis za zatiranje rastlinskih
škodljivcev v vinogradništvu in zelenjadarstvu
Uèinkovina: Bacillus thuringiensis var. Kurstaki 6,4 %
Oznake nevarnosti: ni razvšèen v skupino strupenosti
Karenca: karence ni, le 4 (štiri) ure delovne karence
Proizvaja: Mitsui AgriScience, Belgija
Embalaža: 10 g, 100 g, 1 kg
Odmerek sredstva
Uporaba: kot kontaktni insekticid
- na vinski trti za zatiranje križastega grozdnega sukaèa
(Lobesia botrana) in pasastega grozdnega sukaèa
(Eupoecilia ambiguella) v koncentraciji 0,1-0,15 % (10-15 g na
10 L vode). Prviè škropimo v èasu izleganja lièink iz jajèec in
drugiè èez 14 dni.
- na zelenjavi (cvetaèa, glavnato zelje, koleraba, ohrovt,
paprika in pradižnik) za zatiranje lièink kapusovega belina
(Pieris brasicae) in listnih sovk (Mamestra spp.) v
koncentraciji 0,075 % (7,5 g na 10 L vode). Škropimo v èasu
izleganja lièink iz jajèec in po potrebi ponovimo èez 14 dni.
1,0 L/ha
1,0 L/ha
1,2 L/ha
1,2 L/ha
1,2 L/ha
Škrop. Brozga/ha
10 L
20 L
10 L
20 L
30 L
Škrop. brozga/drevo
54 ml
109 ml
45 ml
90 ml
135 ml
Priprava sredstva za uporabo: GF –120 je insekticidna vaba,
ki mora biti pred uporabo razredèena. Pred uporabo vsebino
dobro pretresemo v izvirni embalaži. Odmerjeno kolièino
sredstva nato vlijemo v rezervoar škropilnice napolnjen s
polovico potrebne kolièine vode. Nato dolijemo vodo do
potrebne kolièine, ob stalnem mešanju. Z mešanjem škropilne
brozge nadaljujemo tudi med tretiranjem.
Kohinor 200 SL
Sistemièni insekticid za zatiranje rastlinskih
škodljivcev na sadnem drevju, hmelju, vrtninah
in okrasnih rastlinah
GF-120
BIOTIÈNA vaba z naturalitnim insekticidom
za varstvo oljk pred oljèno muho
Uèinkovina: spinosad (mešanica spinosin A+spinosin D) 0,24 g/L
dodatek: atraktant-proteinski hidrolizat 264 g/L
Formulacija: koncentrat za pripravo vabe (CB)
Oznake nevarnosti: ni oznak
Karenca: 7 dni za oljke
Reakcija (pH): 8 - bazièna
Proizvaja: Dow AgroSciences, GmbH, Dunaj, Avstrija
Naèin delovanja: GF –120 je insekticidna vaba z atraktantom
za zatiranje oljène muhe (Bactrocera oleae) na oljki. GF–120 je
insekticid iz nove skupine naturalita, ki so nastali s
fermentacijo naravnih zemljišènih organizmov. Aktivna snov v
tem pripravku-spinosad je produkt fermentacije zemljišène
bakterije Saccharopolyspora spinosa. Na škodljive insekte
deluje kontaktno in želodèno, vendar je uèinek preko želodca
5-10 krat uèinkovitejši od kontaktnega. Atraktant v pripravku
zelo moèno privlaèi škodljive insekte, ki se hranijo z njim,
dokler ne poginejo, kar je posledica insekticida. GF –120 je
formuliran tako, da zagotovi hranjenje škodljivih insektov,
dokler ne vzamejo letalne doze insekticida.
Naèin uporabe: GF–120 se uporablja tako, da tretiramo deblo
v obliki traku ali južno stran krošnje v odmerku 1 do 1,2 L/ha
oz. 10-30 L škropilne brozge na hektar oziroma 45–135 ml
škropilne brozge na drevo.
V primeru tretiranja debel priporoèamo, da se tretirajo vsa
debla, razen v primerih gostih nasadov, ko lahko tretiramo
vsako drugo ali tretje deblo, vendar mora biti poraba škropilne
2
brozge na deblo (na 1 m ) vedno 100 ml. Veèja kolièina
škropilne brozge (do 300 ml na deblo) lahko ima zaradi nižje
Uèinkovina: imidakloprid 200 g/L
Formulacija: vodotopni koncentrat (SL)
Oznake nevarnosti: N - okolju nevarno, nevarno za èebele
Karenca: 35 dni za hmelj, 14 dni za jablane, èešnje, hruške in
slive, breskve zagotovljena s èasom uporabe, 7 dni za
paradižnik, papriko in jajèevce in okrasne rastline zagotovljena
s èasom uporabe
Opozorila: NE SMEMO TRETIRATI V ÈASU CVETENJA!
Embalaža: 5 ml, 50 ml, 1 L,
Uporaba: kot sistemièni insekticid
- v hmeljišèih za zatiranje hmeljeve uši (Phorodon humuli) v
odmerku 0,4-0,6 L/ha oz. 0,02% koncentracija (2 ml/10 L
vode) za škropljenje oz. pršenje v odmerku 0,3-0,6 Lha;
mazanje hmeljnih trt z 10 % raztopino.
- na jablanah, hruškah, breskvah, èešnjah in slivah za
zatiranje listnih uši (Aphididae) v 0,025 % konc.;
- na jablanah in in hruškah za zatiranje sadnega listnega
duplinarja (Leucoptera scitella) in sadnega listnega zavrtaèa
(Lyonetia clercella) v 0,035-0,05 % koncentraciji;
- na hruškah za zatiranje hruševe bolšice (Psylla spp.)
v 0,05 - 0,125 % koncentraciji;
- na paradižniku, papriki, jajèevcih na prostem in v rastlinjakih
za zatiranje listnih uši (Aphididae) in rastlinjakovega šèitkarja
(Trialeurodes vaporariorum) v 0,05 - 0,075 % konc.;
- v okrasnih rastlinah za zatiranje listnih uši (Aphididae) in
rastlinjakovega šèitkarja (Trialeurodes vaporariorum) v 0,050,125 % koncentraciji na prostem in v rastlinjakih.
020
Insekticidi
tretirajte, ko opazite prve izlegle lièinke, oziroma takoj po
izleganju jajèec. Tretiranje po potrebi ponovite v razmaku 7 dni.
- na krompirju za zatiranje koloradskega hrošèa
(Leptinotarsa decemlineata) v odmerku 0,2 L/ha (2 ml/100 m2)
najveè 2-krat v eni rastni dobi v èasovnem intervalu 10 dni.
Prviè tretirajte, ko opazite prve izlegle lièinke, oziroma
takoj po izleganju jajèec. Za izboljšanje delovanja se
priporoèa dodajanje gnojila LABISYNERGIC v konc. 0,03 %.
Da omogoèite enakomerno nanašanje, boljšo oprijemljivost in
izboljšate uèinkovitost, dodajte NU-FILM-17.
Laser
BIOTIÈNI insekticid za zatiranje škodljivcev
na jagodah, zelenjavi in krompirju
Uèinkovina: spinosad A+D 22 %
Oznake nevarnosti: N-okolju nevarno
Karenca: 3 dni za èebulo, dinjo, jajèevec, kapusnice, navadne
kumare, navadno lubenico, papriko, paradižnik in por, 7 dni za
krompir in 14 dni za solato in špinaèo, 1 dan za jagodo
Proizvaja: Dow AgroSciences, GmbH, Dunaj, Avstrija
Embalaža: 5 ml, 50 ml in 200 ml
LASER je naravni insekticid iz skupine naturalitov, s širokim
spektrom delovanja na škodljive žuželke. Aktivna snov
pripravka je spinosad, ki nastaja biološko pri fermentaciji
bakterije Sacharopolyspora spinosa. Deluje preko prebavil in
dotikalno. Uporablja se za zatiranje mladih lièink žuželk, takoj
ko se izležejo in se aktivno hranijo. Deluje tudi na jajèeca, èe so
neposredno tretirana. Laser nima sistemiènih lastnosti in ga
rastline ne vsrkajo.
- na jagodah za zmanjševanje številènosti populacije:
cvetliènega resarja (Frankliniella occidentalis) v odmerku
0,45 L/ha (4,5 ml/100 m2), najveè 3 krat v eni rastni dobi.
Prviè tretirajte, ko opazite prve izlegle lièinke oziroma
takoj po izleganju jajèec. Tretiranje po potrebi ponovite v
razmaku 7 dni.
- na paradižniku, jajèevcih in papriki za zmanjševanje
številènosti populacije: cvetliènega resarja (Frankliniella
occidentalis) in tobakovega resarja (Thrips tabaci) v
odmerku 0,4 L/ha (4-ml/100m2) najveè 3 krat v eni rastni
dobi. Prviè tretirajte, ko opazite prve izlegle lièinke
oziroma takoj po izleganju jajèec. Tretiranje po potrebi
ponovite v razmaku 7 dni.
- na kumarah, buèkah, melonah in lubenicah na prostem:
a) za zatiranje gosenic sovk iz rodu Spodoptera v odmerku
0,5 L/ha (5 ml/100 m2), najveè 3 krat v eni rastni dobi. Prviè
tretirajte ob pojavu gosenic, oziroma takoj po izleganju
jajèec, še preden se gosenice zarijejo v plodove. Tretiranje
po potrebi ponovite v razmaku 7 dni.
b) za zmanjševanje številènosti populacije cvetliènega resarja
(Frankliniella occidentalis) v odmerku 0,4 L/ha (4 ml/100 m2)
najveè 3-krat v eni rastni dobi. Prviè tretirajte, ko opazite
prve izlegle lièinke, oziroma takoj po izleganju jajèec.
Tretiranje po potrebi ponovite v razmaku 7 dni.
- na solati in špinaèi:
a) za zatiranje gosenic južne plodovrtke (Helicoverpa
armigera) v odmerku 0,3 L/ha (3 ml na 100 m2), najveè 3 krat
v eni rastni dobi. Prviè tretirajte, ko opazite prve izlegle
lièinke, oziroma takoj po izleganju jajèec. Tretiranje po
potrebi ponovite v razmaku 7 dni.
b) za zatiranje cvetliènega resarja (Frankliniella occidentalis) v
2
odmerku 0,3 L/ha (3 ml/100 m ) najveè 3 krat v eni rastni
dobi. Prviè tretirajte, ko opazite prve izlegle lièinke,
oziroma takoj po izleganju jajèec. Tretiranje po potrebi
ponovite v razmaku 7 dni.
- na èebuli, poru za zmanjševanje številènosti populacije
tobakovega resarja (Thrips tabaci) v odmerku 0,45 L/ha
(4,5 ml/100 m2) najveè 3-krat v eni rastni dobi. Prviè tretirajte,
ko opazite prve izlegle lièinke, oziroma takoj po izleganju
jajèec. Tretiranje po potrebi ponovite v razmaku 7 dni.
- na kapusnicah za zmanjševanje številènosti populacije
cvetliènega resarja (Frankliniella occidentalis) v odmerku
0,4 L/ha (4 ml/100 m2) najveè 3-krat v eni rastni dobi. Prviè
Mavrik 240
Insekticid za zatiranje rastlinskih
škodljivcev v žitih, oljni ogršèici in krompirju
Uèinkovina: tau-fluvalinat 240 g/L
Formulacija: koncentrirana emulzija-olja v vodi (EW)
Oznake nevarnosti: Xi - dražilno, N- okolju nevarno
Karenca: 28 dni za pšenico, rž in tritikalo; 49 dni za jeèmen in
oves; 56 dni za oljno ogršèico; 14 dni za krompir.
Reakcija (pH): 5,3 kisla
Proizvaja: Makhteshim Chemical Works LTD, Izrael
Embalaža: 100 ml, 500 ml
Naèin delovanja: MAVRIK 240 EW je insekticid iz skupine
piretroidov z zagotovljenim kontaktnim in ingestivnim
delovanjem. S tem je zagotovljena uporaba proti grizoèim in
sesajoèim škodljivcem. Mavrik 240 EW se sme uporabljati
tudi v èasu naleta èebel, zato ga je možno uporabljati tudi
med cvetenjem (npr. oljna ogršèica), saj NI nevaren za
ÈEBELE!!! Posušena škropilna obloga ima dobro odpornost
proti izpiranju zaradi padavin. Njegovo delovanje je izrazito
tudi pri nizkih temperaturah. Priporoèa se uporaba v zaèetku
pojava škodljivca. Zaradi dobrega in dolgotrajnega delovanja
pripravka lahko škodljivce uèinkovito in dolgotrajno zatremo.
Uporaba: uporablja se kot dotikalni insekticid na:
- žitih (pšenica, jeèmen, tritikala, oves, rž) za zatiranje listnih
uši (Aphididae) ter žitnega strgaèa (Oulema spp.) v odmerku
0,2 L/ha pri porabi vode 200-400 L/ha. Sredstvo se lahko
uporabi najveè 2-krat v eni rastni sezoni.
- oljni ogršèici za zatiranje repiènega kljunotaja
(Ceutorhynchus napi), stebelnega in èrnega kapusovega
kljunotaja (Ceutorhynchus quadridens, C. Picitarsis),
repièarja (Meligethes aeneus), redkvinega kljunotaja
(Ceutorhynchus assimilis), repiènega bolhaèa (Psylliodes
chrysocephala) in kapusove luskove hržice (Dasyneura
brassicae) v odmerku 0,2 L/ha pri porabi vode 200-400 L/ha.
Sredstvo se lahko uporabi najveè 1-krat v rastni sezoni.
- krompirju za zatiranje lièink koloradskega hrošèa (Leptinotarsa
decemlineata) in za zmanjševanje številènosti populacije
odraslih hrošèev, v odmerku 0,2 L/ha pri porabi vode 200400 L/ha. Sredstvo uporabimo najveè 1-krat v rastni sezoni.
Mimic
Insekticid za zatiranje rastlinskih škodljivcev v sadjarstvu,
vinogradništvu in vrtnarstvu
Uèinkovina: tebufenozid 240 g/L
Karenca: 14 dni za sadje in kapusnice, 21 za vinsko trto
Reakcija (pH): 6-7 - nevtralna
Proizvaja: NISSO Chemicals Europe, Japonska
Embalaža: 200 ml in 1 L
021
Insekticidi
- na sadnem drevju za zatiranje jabolènega zavijaèa (Cydia
pomonella) in sadnega zavijaèa (Adoxophyes orana), rjavega
sadnega lupinarja (Archips podana), pasastega sadnega
lupinarja (Pandemis heparana) v 0,06 % konc. (6 ml/10 L
2
vode) oziroma v odmerku 0,9-1,0 L/ha (9-10 ml/100 m );
- na vinski trti za zatiranje grozdnih sukaèev (pasastega Eupoecilia ambiguella in križastega - Lobesia botrana) v
koncentraciji 0,06 % oz. odmerku 0,6 L/ha in
- na zelenjavi za zatiranje kapusovega belina (Pieris brassicae),
kapusovega molja (Plutella xylostella) in razliènih sovk na
kapusnicah (Mamestra spp., Laconobia spp., Agrostis spp.) v
0,04-0,07 % koncentraciji (4-7 ml na 10 L vode), oziroma v
odmerku najveè 0,3-0,4 L/ha pri uporabi 400-500 L vode/ha.
Tretira se enkrat letno v èasu, ko se priènejo izlegati gosenice,
višji odmerki pa so namenjeni za uporabo po konèanem
izleganju gosenic.
- lešnikih za zatiranje lešnikarja (Curculium nucum). Tretira
se zemljišèe pod grmi lešnika v odmerku 400-600 ml/100 L
vode oziroma 2-3 L/ha. Lešnikarja zatiramo tako, da prvo
tretiranje opravimo v septembru-oktobru in sicer poškropimo
teren pod krošnjo drevesa v odmerku 2-3 L/ha. S tem
ukrepom zatiramo lièinke, ki prihajajo iz lešnikov in prehajajo
v zemljo, kjer pride do preobrazbe tega škodljivca. S tretiranjem
zemljišèa z Naturalisom dosežemo, da se larve pri prehodu v
zemljo okužijo s sporami te glive, katere smrtno delujejo na
škodljivca v èasu jesen-zima, preden se ta v zemlji zabubi.
- na malinah za zatiranje tripsov (Frankiniella occidentalis,
Thrips tabaci) v odmerku 1-1,5 L/ha, listnih uši (Aphididae spp.)
in navadne pršice (Tetranichus urticae) v odmerku 0,75-1 L/ha;
- na jagodah za zatiranje listnih uši (Aphididae) in navadne
pršice (Tetranichus urticae) in šèitkarjev (Aleyrodidae) v
odmerku 0,75-1 L/ha in resarjev v odmerku 1-1,5 L/ha..
Naturalis
Pyrinex 25 CS
BIOTIÈNI insekticid za zatiranje škodljivcev na
vrtninah, krompirju, sadnem drevju, jagodièju in lešnikih
Kontaktni insekticid, formuliran v obliki
mikrokapsul, za zatiranje škodljivih žuželk v
sadjarstvu in vinogradništvu, z dolgotrajnim delovanjem
Uèinkovina: Beauveria bassiana, soj ATCC 74040 7,16 g/100 g
Formulacija: oljna disperzija (OD)
Oznake nevarnosti: ni znakov nevarnosti
Karenca: KARENCE NI
Proizvaja: INTRACHEM Bio Italia S.p.A., Italija
Embalaža: 100 ml, 1 L, 5 L - le po naroèilu
Naèin delovanja: NATURALIS je biotièni insekticid na
osnovi Beauveria bassiana, soj ATCC 74040, formuliran v obliki
oljne disperzije (OD). Pripravek Naturalis ima dva naèina
delovanja. Pomembnejši je prvi naèin - kontaktno delovanje,
pri katerem žrtev entomopatogene glive umre zaradi
pomanjkanja hranil in dehidracije. Pripravek je mogoèe na
rastline nanesti foliarno (za zatiranje šèitkarjev, pravih listnih
uši, navadne pršice, èipkarke, škržatov in sadnih muh), drug
naèin uporabe pripravka pa je talni nanos (za zatiranje strun in
lešnikarja). Drugi naèin delovanja je tudi repelentno delovanje
pri ovipoziciji samic pri sadnih muhah.
Uporaba: NATURALIS uporabljamo kot insekticid za zatiranje
škodljivcev na:
- breskvah, nektarinah, marelicah in slivah za zatiranje
sadne muhe (Ceratitis capitata) v koncentraciji 0,12 - 0,15 %
(12-15 ml/10 L vode);
- robidah za zatiranje tripsov (Frankiniella occidentalis, Thrips
tabaci) v odmerku 1-1,5 L/ha, listnih uši (Aphididae spp.) in
navadne pršice (Tetranichus urticae) v odmerku 0,75-1 L/ha;
- èešnjah za zatiranje èešnjeve muhe (Rhagoletis cerasi) v
koncentraciji 0,12 - 0,15 % (12-15 ml/10 L vode).
Sredstvo se lahko uporablja v ekološki pridelavi:
- na paradižniku, papriki, jajèevcu, kumarah, buèah, buèkah,
melonah, lubenicah in solati, endiviji ter radièu za
zatiranje strun (Elateridae) v odmerku 80-120 ml/100 L vode;
- korenju in krompirju za zatiranje strun (Elateridae) v
odmerku 400-600 ml/100 L vode oziroma 2-3 L/ha;
Za zatiranje strun v zelenjavi se priporoèa tretiranje zemljišèa
pred konèno obdelavo, da ga zanesemo v obmoèje škodljivcev.
Pri varstvu krompirja pred strunami se priporoèa tretiranje
zemljišèa ob sajenju, vendar pred zagrnitvijo v odmerku
2 L/ha in pred osipanjem 1 L/ha.
- èešnjah za zatiranje èešnjeve muhe (Rhagoletis cerasi) v
koncentraciji 0,12 - 0,15 % (12-15 ml/10 L vode);
Uèinkovina: klorpirifos-etil 250 g/L
Formulacija: mikrokapsulirana suspenzija (CS)
Oznake nevarnosti: Xi - dražilno, N - okolju nevarno
Karenca: 21 dni za grozdje, 30 dni za jablane
- na jablanah za zatiranje jablanovega zavijaèa (Cydia pomonella)
v 0,20 % koncentraciji (20 ml/10 L vode) oz. 3L/ha pri porabi
1.500 litrov vode na hektar.
(Lobesia botrana), pasastega grozdnega sukaèa (Eupoecilia
ambiguella) in drugih škodljivih organizmov v koncentraciji
0,10 % (10 ml/10 L vode) oz. 1 L/ha tretirano v obmoèju grozdja.
Med druge škodljive organizme na vinski trti, na katere je
sredstvo uèinkovito, lahko štejemo tudi eriofidne pršice, zemljemerko,
kaparje in seveda škržatke, ki so prenašalci trsnih rumenic.
Runner 240 SC
Insekticid za zatiranje lièink škodljivih metuljev v
sadjarstvu in vinogradništvu
Uèinkovina: metoksifenozid 240 g/L
Karenca: 14 dni za namizno in vinsko grozdje ter jablane
Proizvaja: Dow AGroSciences GmbH, Avstrija
Embalaža: 30 ml, 100 ml, 0,5 L, 5 L
(Lobesia botrana) in pasastega grozdnega sukaèa
(Eupoecillia ambiguella) v koncentraciji 0,03 % (3 ml/10 L
vode) oziroma v odmerku 0,3 L/ha ter
- na jablanah za zatiranje jabolènega zavijaèa (Cydia
Pomonella), zavijaèev lupine sadja (Adoxophyes reticulana,
Archis podanus) in sadnega listnega duplinarja (Leucoptera
malifoliella) v konc. 0,03 % (3 ml /10 L vode) oz. v odmerku
2
0,45 L/ha (4,5 ml/100 m ) pri porabi 1.500 L vode na hektar.
Èas tretiranja je zaèetek izleganja lièink iz jajèec. Pripravek naj
se ne uporabi veè kot 2 krat letno.
022
Spada 200 EC
o!
v
No
Insekticidi / Herbicidi
Insekticid za zatiranje jablanovega cvetožera na jablanah
in èešnjeve muhe
Uèinkovina: fosmet 200 g/L
Oznake nevarnosti: N- nevarno za okolje
Karenca: pri jablaneah in hruškah zagotovljena s èasom
uporabe, za èešnje 10 dni
Reakcija (pH): 6-6,5 - rahlo kisla
Opozorila: pri tretiranju je potrebno prepreèiti onesnaževanje
vodotokov, vodnjakov, jezer in izvirov tako, da se upošteva
predpise s podroèja varstva voda. S sredstvom se ne sme
tretirati v obmoèju 15 m tlorisne širine meje brega voda 1. reda
in 5 m tlorisne širine od meje brega voda 2. Reda.
Sredstvo se lahko meša z veèino sredstvi za varstvo rastlin
razen s sredstvi alkalnih reakcij (žvepleno-apneno brozgo,
bordojsko brozgo in sredstvi, ki vsebujejo kalcij). Priporoèljivo
je, da ima pripravljena škropilna brozga pH okoli 5,5-6, saj pri
tej vrednosti zagotavlja optimalno uèinkovitost izdelka.
Proizvaja: Gowan Italija S.p.A., Italija
Embalaža: 1 L, 5 L in 200 L
Naèin delovanja: sredstvo Spada 200 EC spada med
organofosforne insekticide, ki deluje dotikalno in pri zaužitju.
Sredstvo se absorbira preko listja in drugih zelenih delov
rastlin in se enakomerno porazdeli v povrhnjici.
Uporaba: kot kontaktni insekticid na:
- jablanah za zatiranje jablanovega cvetožera (Anthonomus
pomorum) v koncentraciji 0,25-0,30 % oziroma 25-30 ml na
10 L vode. Uporabljamo ga v fazi C 3 do D po Fleckingerju
oziroma 09 po BBCH skali (konice zelenih listov približno
5 mm nad brstnimi luskami). Za izboljšanje delovanja
priporoèamo dodajanje mineralnega ali ogrèiènega olja;
-èešnjah za zatiranje èešnjeve muhe (Rhagoletis cerasi) v
koncentraciji 0,25-0,30 % (25-30 ml/100 L vode. Optimalni
èas uporabe je v prièetku obarvanja plodov.
plantaginea) in zelene jablanove uši (Aphis pomi) ter na
hruškah za zatiranje mokaste hruševe uši (Dysaphis pyri) v
odmerku 0,14 kg/ha pri porabi vode 500 L na višinski meter
krošnje na ha. Prvo škropljenje opravimo ob pojavu uši
oziroma, ko je dosežen prag škodljivosti (zgodaj spomladi ob pojavu prvih listov). Pripravek se lahko na jablanah in
hruškah uporabi najveè 3 krat v rastni sezoni.
- na breskvah za zatiranje sive breskove uši (Myzus persicae)
in drugih sesajoèih žuželk v odmerku 0,14 kg/ha pri porabi
vode 500 L na višinski meter krošnje na ha. Prvo tretiranje
opravimo ob pojavu uši oziroma, ko je dosežen prag škodljivosti
(zgodaj spomladi - ob pojavu prvih listov). Pripravek se lahko
na breskvah uporabi najveè 2 krat v rastni sezoni.
- na krompirju za zatiranje listnih uši (Aphididae) v odmerku
0,16 kg/ha pri porabi vode od 200 do 500 L/ha. Prvo tretiranje
opravimo ob pojavu uši oziroma, ko je dosežen prag škodljivosti
(po vzniku krompirja do zorenja gomoljev). Pripravek se lahko
na krompirju uporabi najveè 2 krat v rastni sezoni.
- na hmelju za zatiranje hmeljeve listne uši (Phorodon humuli)
v odmerku 0,18 kg/ha pri porabi vode od 1.800 do 3.000 L/ha.
Kolièina porabljene vode je odvisna od velikosti in razvojnega
stadija hmelja. Pripravek se lahko na hmelju uporabi najveè
2-krat v rastni sezoni.
- na kumarah, buèah, buèkah, melonah in lubenicah in za
zatiranje listnih uši (Aphididae) v odmerku 0,1 kg /ha pri porabi
vode 200 do 500 L/ha.
Activus 40 WDG
Selektivni herbicid za zatiranje enoletnega ozkolistnega in
širokolistnega plevela v žitih, koruzi za zrnje in silažo,
krompirju in èebuli
Teppeki
Sistemièni insekticid za zatiranje listnih uši na hmelju,
krompirju, breskvah, jablanah in hruškah, žitih in vrtninah
Uèinkovina: flonikamid 50 %
Karenca: 28 dni za pšenico, rž in tritikalo, 21 dni za jablane,
hruške in hmelj, 14 dni za breskve in krompir in 1 dan za
kumare, buèke, buèe, melone in lubenice.
Reakcija (pH): 8,3 - bazièna
Embalaža: 35 g, 100 g in 500 g
Naèin delovanja: flonikamid je nova uèinkovina iz skupine
piridinkarboxamidov, s popolnoma novim naèinom delovanja,
na katero ni rezistence. Na listne uši deluje kontaktno in
želodèno. Te se že po eni uri prenehajo prehranjevati, poginejo
pa èez 2-5 dni. Teppeki deluje tudi sistemièno, njegovo
delovanje pa je do 21 dni. Teppeki ima izredno ugoden
ekotoksikološki profil.
Uporaba: uporabljamo ga kot insekticid
- na pšenici, rži in tritikali za zatiranje listnih uši (Aphididae)
v odmerku 0,14 kg /ha pri porabi vode 200 do 500 L/ha. Prvo
tretiranje opravimo ob pojavu uši oziroma, ko je dosežen
prag škodljivosti. V rastni sezoni ga uporabimo najveè 2 krat.
- na jablanah za zatiranje mokaste jablanove uši (Dysaphis
Uèinkovina: pendimetalin 400 g/kg
Formulacija: moèljiva zrnca (WDG)
Karenca: èebula: zagotovljena s èasom uporabe, koruza
(silažna in za zrnje): 45 dni, krompir: zagotovljena s èasom
uporabe, ozimna pšenica: 90 dni, ozimna tritikala: 90 dni,
ozimni jeèmen: 90 dni
Opozorilo: sredstvo se lahko na isti površini uporabi le enkrat
v eni rastni sezoni.
Proizvajalec: Makhteshim-Agan Industries, Izrael,
Feinchemie Schwebda GmbH, Köln, Nemèija
Embalaža: 200 g, 1 kg, 10 kg
Uporaba: uporabljamo ga v
- v žitih (pšenica, jeèmen, rž, tritikala) v odmerku 4 kg/ha za
zatiranje enoletnih ozkolistnih plevelov kot so njivski lisièji
rep (Alopecurus myosoroides), enoletna latovka (Poa annua),
navadna kostreba (Echinochloa crus-galli) in navadni
srakoperec (Apera spica venti) ter enoletnih širokolistnih
plevelov kot so npr. njivska vijolica (Viola arvensis), njivska
spominèica (Myosotis arvensis), jetiènik (Veronika spp.),
navadni plešec (Capsella bursa pastoris), njivska gorjušica
(Sinapis arvensis), njivska redkev (Raphanus raphanistrum),
navadni zebrat (Galeopsis tetrahit). Tretiramo po vzniku, pa
do faze razrašèanja žit. Za zatiranje plezajoèe lakote (Galium
Aparine), prave kamilice (Matricaria chamomilla) in
poljskega maka (Papaver rhoeas), se priporoèa odmerek 5
kg/ha. Optimalni èas za tretiranje je po vzniku, pa do faze
razrašèanja žit (razvojne faze B, C, D in E ali 11-21). Veèina
širokolistnih plevelov naj ne prekoraèi fazo dveh (2) listov,
najboljše delovanje pa dosežemo, èe so pleveli v fazi kliènih
listov. V ozimnih žitih ga lahko uporabljamo do pojava
moènejših slan.
023
Herbicidi
- v koruzi za zrnje in silažo za zatiranje enoletnih travnih
plevelov kot so npr. krvava srakonja (Digitaria sanguinalis),
enoletna latovka (Poa annua), navadna kostreba
(Echinochloa crus-galli) in nekaterih enoletnih širokolistnih
plevelov kot so npr. šèiri (Amarantus spp.), dresni
(Polygonum spp.), metlike (Chenopodium spp.), navadna
loboda (Atriplex patula), pasje zelišèe (Solanum nigrum) v
odmerku 4 kg/ha. Tretiramo lahko po setvi in pred vznikom
ter po vzniku koruze. Uporaba je možna najkasneje do
razvojne faze štirih (4) listov koruze. Veèina širokolistnih
plevelov naj ne prekoraèi faze dveh (2) listov, najboljše
delovanje pa dosežemo, èe so pleveli v fazi kliènih listov.
Globina setve koruze naj bo najmanj 4 cm.
- v krompirju za zatiranje enoletnih travnih in nekaterih vrst
širokolistnih plevelov v odmerku 5 kg/ha; tretiramo po
saditvi, vendar pred vzikom krompirja.
- v èebuli (iz semena in èebulèka) za zatiranje enoletnih
travnih in nekaterih vrst širokolistnih plevelov v odmerku
5 kg/ha. Tretiramo po setvi oz. sajenju èebulèka. Pri sadikah
poškropim površino pred presajanjem.
Priporoèena poraba vode: 200-400 L vode na ha.
Afalon
Kontaktni herbicid za zatiranje enoletnega širokolistnega
plevela v soji, sonènicah ter korenju
Uèinkovina: linuron 450 g/L
Oznake nevarnosti: T - strupeno, N - okolju nevarno
Reakcija (pH): 10 - moèno alkalna
Karenca: za sojo in sonènice je karenca zagotovljena s èasom
uporabe, za korenje 70 dni.
Opozorila: sredstvo se lahko na isti površini uporabi le enkrat
letno. Ne sme se uporabljati na lahkih tleh in na tleh z veè kot
6 % humusa. Pri tretiranju se mora prepreèiti onesnaženje
vodotokov, vodnjakov, jezer in vodnih izvirov s tem, da se
tretira najmanj 20 m od njih. V primeru moènejših, daljših
padavin, lahko pride do fitotoksiènosti (spiranje v obmoèje
korenin). Na tretiranih površinah se najmanj 4 mesece po
tretiranju ne sme gojiti novega posevka, ker lahko pride do
poškodb rastlin.
Proizvaja: AGAN Chemical Manufactures, Izrael
Reakcija (pH): 6,5 - slabo kisla
Opozorila: sredstvo se lahko na istem zemljišèu uporabi samo
enkrat letno. Ne sme se ga uporabljati v mladi èebuli, za solato
in ranem krompirju, v oljni ogršèici pa samo pred prièetkom
cvetenja. Sredstvo ne smemo mešati s herbicidi na osnovi
aktivnih snovi acufluorfen in imazetapir. Herbicide za zatiranje
širokolistnega plevela se sme uporabiti šele 3 dni po uporabi
sredstva. Za izboljšanje uèinkovitosti dodamo moèilo (npr. NUFILM-17)
Uporaba: kot sistemièni herbicid
- za zatiranje enoletnega in nekaterih vrst veèletnega
plevela, kot so njivski lisièji rep (Alopecurus myosuroides),
navadni srakoperec (Apera spica-venti), navadna kostreba
(Echionochloa crus-galli), muhvièi (Setaria spp.), proso
(Panicum spp.), latovke (Poa spp.), divji sirek (Sorghum
Halapense), plazeèa pirnica (Elymus/Agropyron repens), gluhi
oves (Avena fatua), plazeèa šopulja (Agrostis stolonifera),
prstasti pesjak (Cynodon dactylon) in drugih v sladkorni in
krmni pesi, fižolu, bobu, krmnem grahu, èesnu, poru,
šalotki, èebuli, zeleni, pastinaku, kapusnicah, paradižniku,
korenju, špinaèi, repi, krompirju, oljni ogršèici, malinah,
robidah, ribezu, košèièastem in peèkatem sadju, v
rabarbari in beluših po žetvi, v jagodah samo pred
cvetenjem in po konèanem obiranju, v peteršilju, po vzniku
in v širokolistnih okrasnih rastlinah:
- proti enoletnim travam od stadija treh listov do sredine
kolenèenja: 1 L/ha (10 ml/100 m2),
- proti plazeèi pirnici, ko je visoka 15-25 cm: 1,5-2,0 L/ha
(15-20 ml/100 m2).
- proti divjemu sirku, ko doseže višino 30-40 cm: 1,0 L/ha
2
(10 ml/100 m ).
Centium 36 CS
Kontaktni herbicid za zatiranje enoletnega širokolistnega
in ozkolistnega plevela v oljnih buèah
Uporaba: kot kontaktni herbicid
2
- v soji in sonènicah v odmerku 2,0-2,1 L/ha (20-21 ml/100 m );
tretira se po setvi, vendar pred vznikom kulture;
- v korenju v odmerku 2,0 L/ha (20 ml/100 m2) po setvi,
vendar pred vznikom korenja ali 1,5 L/ha (15 ml/100 m2) po
vzniku, ko korenje razvije 3 - 4 liste.
Priporoèena poraba vode je 200 do 600 L/ha.
Agil 100 EC
Sistemièni, selektivni herbicid za zatiranje eno in veèletnih
ozkolistnih plevelov v poljedelstvu, vrtnarstvu, sadjarstvu
in okrasnih rastlinah
Uèinkovina: klomazon 360 g/L
Formulacija: kapsulirana suspenzija (CS)
Karenca: zagotovljena je s èasom uporabe.
Opozorila: Centium® 36 CS se lahko na isti površini uporabi
samo enkrat v rastni sezoni. Priporoèena kolièina vode je 200400 L/ha. Ne uporabljati sredstva na zemljišèu, ki je preveè
mokro ali presuho, med sušo in v èasu temperaturne inverzije.
Paziti, da nanos izvajamo najmanj 20 m vstran od bližnjih
nasadov vrtnin, gojenih rastlin (jarega žita, koruze, lucerne in
sladkorne pese), sadovnjakov, drugih trajnih nasadov in
drevesnic. Pri tretiranju paziti, da ne pride do zanašanja na
sosednje gojene rastline. V sezoni, ko je zemljišèe bilo
tretirano s sredstvom Centium 36 CS v polnem odmerku, ne
smemo sejati ozimnih žit.
Proizvaja: FMC Chemical, Bruselj, Belgija
Embalaža: 100 ml, 500 ml in 5 L
®
Uèinkovina: propakvizafop 100 g/L
Karenca: za oljno ogršèico, ribez, jagode, maline, robide, sadje,
rabarbaro in beluše je karenca zagotovljena s èasom uporabe,
21 dni za špinaèo in peteršilj, 28 dni za èebulo, korenje,
pastinak, fižol, krompir in korene sladkorne in krmne pese, 56
dni za èesen, kapusnice, por, repo, šalotko, zeleno, paradižnik
in bob, 77 dni za listje sladkorne in krmne pese za silažo.
Naèin delovanja: Centium 36 CS je talni herbicid, ki deluje na
plevele v èasu kalitve.
Uporaba: Centium® 36 CS je talni herbicid za uporabo v oljnih
buèah (Cucurbita pepo L.) za zatiranje enoletnega širokolistnega in ozkolistnega plevela. S pripravkom je moè zatirati:
- obèutljive plevele kot so npr.: navadna kostreba (Echinochloa
crus –galli), navadna zvezdica (Stellaria media), škrlatno rdeèa
mrtva kopriva (Lamium purpureum), njivska mrtva kopriva
(Lamium amplexicaule), plezajoèa lakota (Galium aparine),
024
Herbicidi
navadni plešec (Capsella bursa pastoris) in njivski mošnjak
(Thlaspi arvense).
- zmerno obèutljive plevele kot so npr.: bela metlika
(Chenopodium album), poljski jetiènik (Veronica arvensis),
njivska pasja kamilica (Anthemis arvensis), prava kamilica
(Matricaria chamomilla) in enoletna latovka (Poa annua).
Pripravek je neuèinkovit proti plevelom kot so npr.: navadna
rosnica (Fumaria officinalis) in njivska vijolica (Viola arvensis).
Odmerek in èas nanosa herbicida v posevkih buè: Centium®
36 CS uporabljamo za tretiranje pred vznikom do fenološke
faze 2 listov kulture (buè). Priporoèeni odmerek je 0,25 L/ha.
Dicotex
Kontaktni herbicid za zatiranje širokolistnega plevela na
športnih in golf igrišèih
Uèinkovina: 2,4-D - 72,9 g/L, MCPA - 74,47 g/L,
MCPP - 44,21 g/L, dikamba - 23,53 g/L
Oznake nevarnosti: NI
Reakcija (pH): 9-10 moèno alkalno
Karenca: zagotovljena je z naèinom uporabe
Opozorila: prepovedana uporaba na okrasnih tratah, javnih
površinah, parkih in površinah namenjenih za igro otrok ter na
travinju oziroma proizvodnih travnikih in pašnikih. Tretirane
trate se ne sme uporabljati za krmljenje živali. Tretiranje je
dovoljeno samo z nahrbtnimi in nošenimi traktorskimi
škropilnicami. S sredstvom se lahko tretira najveè enkrat v eni
rastni sezoni in sicer v èasu od zaèetka aprila do konca
septembra. Dicotex se lahko uporabi vsaj 5 dni po zadnji
košnji, po uporabi pa se poèaka vsaj 7 dni do naslednje košnje.
Delovanje sredstva Dicotex je odvisno od klimatskih pogojev,
ugoden vpliv imajo dejavniki, ki pospešujejo fotosintezo
(temperatura in svetloba). Da bo sredstvo delovalo uèinkovito,
ga je potrebno uporabljati na dovolj razvitih rastlinah, ne pa
takoj po košnji. Izogibati se je potrebno tretiranju v èasu suše
in takrat, ko je velika verjetnost padavin v naslednjih 24 urah.
Proizvaja: Agriphar S.A., Belgija
Embalaža: 0,5 L in 5 L
Uporaba: DICOTEX je herbicid za zatiranje širokolistnega
plevela na športnih in golf igrišèih in se uporablja v odmerku
10 L/ha oziroma 100 ml na 10 L vode na 100 m2.
- dobro zatira: navadno marjetico (Bellis perennis), njivsko
deteljo (Trifolium arvensis), plazeèo deteljo (Trifolium
Repens), navadni regrat (Taraxacum officinale), navadni
plešec (Capsella bursa-pastoris), navadno zvezdico (Stellaria
Media), dlakavo penušo (Cardamine hirsuta), njivski osat
(Cirsium arvense), navadno korenje (Daucus carota), malo
kislico (Rumex acetosella), navadno kislico (Rumex acetosa),
navadno kurjo èešnjico (Anagallis arvensis) in njivsko
preslico (Equisetum arvense);
- manj uèinkovito zatira: plazeèo zlatico (Rannunculus repens),
trpotec (Plantago sp.), navadni rman (Achillea millefolium),
navadno èrnoglavko (Prunella vulgaris), jetiènike (Veronica
Sp.), smiljko (Cerastium sp.), ptièjo dresen (Polygonum
aviculare) in gomoljasto zlatico (Rannunculus bulbosus).
Dominator Ultra 360 SL
Neselektivni sistemièni herbicid za zatiranje veèletnih
plevelov z globokimi koreninami ter enoletnih in veèletnih
ozkolistnih in širokolistnih plevelov
Uèinkovina: glifosat 360 g/L (v obliki izopropilamino soli 486 g/L)
Karenca: 35 dni za sadno drevje in vinsko trto, ostalo
zagotovljeno z naèinom uporabe
Reakcija (pH): 4,5 - moèno kisla
Opozorila: prepreèiti se mora nanašanje sredstva na zelene in
mlade dele gojenih rastlin. Na tretiranih zemljišèih in pri
obnovi travnikov in pašnikov še najmanj 7 dni ne smemo
kositi in pasti živine. Travno deteljne mešanice se lahko
ponovno posejejo 14 dni po tretiranju
Proizvaja: Dow AGroSciences GmbH, Dunaj, Avstrija
Embalaža: 200 ml, 1 L, 5 L, 20 L, 200 L
Uporaba: kot sistemièni neselektivni herbicid
1. na strnišèih, v vinogradih in sadovnjakih (jablane, hruške,
breskve, slive, višnje in maline), kanalih (suhih in obèasno
Poplavljenih), moèvirjih (ki jih izsušujejo) in na nekmetijskih
površinah za zatiranje:
a) enoletnega plevela v odmerku 2-4 L/ha;
b) veèletnega plevela in sicer odvisno od vrste v odmerku:
- 8-10 L/ha za zatiranje prstastega pesjaka (Cynodon
Dactylon), ko doseže višino 15-20 cm, oziroma 2 krat
3-4 L/ha pri deljeni (split) aplikaciji;
- 6-8 L/ha za zatiranje ostric (Cyperus spp.) v èasu
cvetenja, oziroma 2 krat 3 L/ha pri deljeni (split) aplikaciji;
- 6-8 L/ha za zatiranje njivskega slaka (Convolvulus
arvensis) med cvetenjem;
- 6-7 L/ha za zatiranje robid (Rubus spp.) v sept. in okt.;
- 3,5-5 L/ha za zatiranje divjega sirka (Sorghum halapense)
v fazi metlièenja, njivskega osata (Cirsium arvense),
kodrolistne kislice (Rumex crispus), topolistne kislice
(Rumex obtusifolius) in navadnega pelina (Artemisia
Vulgaris), ko pleveli dosežejo višino 30-40 cm,
navadnega regrata (Taraxacum officinale) med cvetenjem;
- 2,5-3,5 L/ha za zatiranje plazeèe pirnice (Agropyron
Repens), ko doseže višino 25-30 cm. Navedene odmerke
sredstva se uporablja ob porabi vode 100-300 L/ha, veèje
kolièine vode se uporabljajo v neugodnih razmerah za
razvoj plevela in pri škropljenju veèjih plevelnih rastlin.
V trajnih nasadih (vinska trta, sadno drevje) ga zaradi
izboljšanja uèinkovitosti priporoèamo v kombinaciji z GOALom
v razmerju 10:1, npr.: 2 L DOMINATORja + 0,2 L GOAL-a v
jesenskem èasu, oz. 3 L DOMINATORja + 0,3 L GOAL-a
spomladi na plevel v aktivni rasti.
2. pri obnovi travnikov in pašnikov: za škropljenje
posameznih rastlin, plevelnih gnezd (npr. šèavje, koprive,
èmerika) ali celih površin. Tretira se med intenzivno rastjo
plevela in travne ruše v odmerkih 2,5-4 L/ha (25-40 ml/100 m2)
2
za enoletni plevel in 5-8 L/ha (50-70 ml/100 m ) za veèletni
plevel, ob opozorilu, da se lahko na tretiranem zemljišèu
ponovno pase in kosi najmanj 7 dni po tretiranju. Travno
deteljna mešanica se lahko ponovno seje 14 dni po tretiranju.
3. v gozdnih nasadih in sicer:
a) v gozdnih drevesnicah smreke in rdeèega bora za
zatiranje ozkolistnega in širokolistnega plevela v èasu
mirovanja sadik v 1 % koncentraciji ob porabi vode najveè
400 L/ha s tem, da se tretira celo površino in med aktivno
rastjo sadik v 1,5 % konc. oziroma 4-6 L/ha s porabo vode
400 L/ha s tem, da se tretira med vrstami in obvezno
uporablja šèitnike;
b) v mladih nasadih iglavcev (od sajenja do pet let) za
zatiranje olesenelih plevelnih listavcev v 2 % konc. oziroma
6-8 L/ha ob porabi vode 300-400 L/ha s tem, da se tretira
med vrstami z obvezno uporabo šèitnika;
025
Herbicidi
c) za zatiranje koreninskih izrastkov in poganjkov iz
panjev listavcev (hrast, gaber in bukev) v 15 % konc.
(1,5 L/10 litrov vode) s premazovanjem takoj po seènji
dreves, od maja do decembra.
d) za pripravo zemljišè po goloseku gozdov:
- škropi se koreninske izrastke in drugo vegetacijo v èasu
intenzivne rasti z 1,5-2 % koncentracijo (150-200 ml/10 L
vode) pri porabi škropilne brozge 300 - 400 L/ha in
tretira se panje dreves takoj po seènji dreves do oktobra z
2 % koncentracijo (200 ml/10 L vode) pri porabi škropilne
brozge 300-400 L/ha.
koprivo (Lamium spp.), kamilico (Matricaria chamomilla),
ptièjo dresen (Polygonum persicaria), navadne zvezdice
(Stellaria media), srakoperca (Apera spica-venti), enoletno
latovko (Poa annua).
- srednje dobro deluje na: navadni plešec (Capsella bursaPastoris), njivsko spominèico (Myosotis arvensis), njivski
mošnjak (Thlaspi arvense), jetiènik (Veronica agrestis),
njivski lisièji rep (Amaranthus arvense).
Goal
Selektivni herbicid za zatiranje plevelov pred in takoj po
vzniku v trajnih nasadih, èebuli, zelju in sonènicah
Esteron
Selektivni herbicid za zatiranje eno in veèletnih
širokolistnih plevelov v žitih, koruzi, travnikih in pašnikih
Uèinkovina: 2,4-D 2-EHE 817 g/L
Karenca: v žitih in koruzi je zagotovljena s èasom uporabe, na
pašnikih in travnikih pa je 28 dni
Opozorila: sredstvo se lahko na isti površini uporabi le enkrat
v rastni sezoni. Doloèene sorte, poltrdinke, so lahko obèutljive
v primeru uporabe polnega odmerka
Embalaža: 1 L
Naèin delovanja in uporaba: ESTERON je selektivni herbicid
za zatiranje vzniklih enoletnih širokolistnih plevelov v:
- ozimnih in jarih žitih (pšenica, jeèmen, tritikala) v odmerku
0,75-1,0 L/ha v stadiju od zaèetka razrašèanja do stadija
drugega vidnega kolenca (BBCH 22-32);
- koruzi v odmerku 0,6- 1,0 L/ha v fazi od 4-6 listov koruze
(BBCH 14-16) in
- na pašnikih in travnikih spomladi v fenološki fazi od razrašèanja do stopnje zastavièarja (BBCH 21-39) v odmerku 1 L/ha.
Fuego
Selektivni herbicid za zatiranje širokolistnih in ozkolistnih
plevelov v oljni ogršèici
Uèinkovina: metazaklor 500 g/L
Karenca: za oljno ogršèico je zagotovljena s èasom uporabe
Reakcija (pH): 5-6 - slabo kisla
Opozorila: sredstvo lahko uporabljamo samo enkrat v sezoni
Proizvaja: Makhteshim Agan Industries, Izrael
Embalaža: 200 ml, 1 L, 5 L, 20 L in 200 L
Naèin delovanja: FUEGO je herbicid za zatiranje
širokolistnih ter ozkolistnih plevelov v oljni ogršèici.
Aktivna snov metazaklor se absorbira tako preko korenin,
kakor tudi preko listov. Sredstvo posebno dobro deluje v èasu,
ko so pleveli v stadiju kliènih listov oziroma, ko se pojavijo prvi
pravi zeleni listi. Za dobro delovanje aktivne snovi je pomembno,
da je v tleh na razpolago dovolj vlage, da lahko pleveli
sprejemajo aktivno snov tudi preko koreninskega sistema.
Uporaba: uporablja se kot herbicid v oljni ogršèici za zatiranje
nekaterih vrst širokolistnih in ozkolistnih plevelov. Tretiramo
v èasu po vzniku plevelov oziroma, ko se pojavijo prvi pravi listi
(BBCH 11-12) v odmerku 1,5 L/ha pri porabi vode 200-400 L/ha.
- dobro deluje na sledeèe plevele: navadno rosnico (Fumaria
Officinalis), drobnocvetni rogovilèek (Galinsoga parviflora),
okrogolistno krvomoènico (Geranium molle), mrtvo
Uèinkovina: oksifluorfen 240 g/L
Karenca: 42 dni za zelje, èebulo, sadje in vinsko trto, za
sonènice je zagotovljena z uporabo
Opozorila: sredstva ne uporabljati na pešèenih, propustnih in
erozivnih tleh. Ob dosajanju v tretiranih nasadih korenine ne
smejo priti v stik s tretiranim slojem zemlje
Uporaba: kot kontaktni herbicid:
a) v nasadih peèkarjev (jablane in hruške), košèièarjev
(breskve, slive, marelice), vinogradih starejših od štirih let in
sicer za zatiranje:
- enoletnega ozkolistnega in širokolistnega plevela pred
vznikom oz., ko ti razvijejo 2-3 liste v odmerku 3-4 L/ha;
- veèletnega širokolistnega plevela, vkljuèno z njivskim
slakom (Convolvulus arvensis) in veliko koprivo (Urtica
Dioica), ko doseže višino 40-50 cm v odmerku 3-4 L/ha.
Zaradi izboljšanja uèinkovitosti ga priporoèamo v
kombinaciji s pripravki na osnovi glifosata (npr.
Dominator) v razmerju 10:1, npr.: 2 L glifosata + 0,2 L
GOAL-a jeseni oz. 3 L glifosata + 0,3 L GOAL-a spomladi
na že razvit plevel.
b) v mladih nasadih peèkarjev in košèièarjev starejših od 1
leta ter mladih nasadih vinske trte od 3. rastne dobe dalje,
oziroma ko je višina trsa že formirana za zatiranje
enoletnega ozkolistnega in širokolistnega plevela, v
odmerku 3 do 4 L/ha. Škropimo v fazi mirovanja, to je od
novembra do marca;
c) v èebuli
- iz semena: pred setvijo ali po setvi èebule in pred vznikom
èebule in plevela priporoèamo uporabo talnega rezidualnega
herbicida (npr. na osnovi pendimetalina Activus 400 WG).
GOAL lahko uporabimo od drugega pravega lista èebule
dalje. Odmerek je 1-1,5 L/ha pri enkratnem škropljenju.
Priporoèamo 2-3-kratno škropljenje (split aplikacija) z 0,32
0,5 L/ha (3-5 ml/100m ) v intervalih 10-14 dni in sicer od
2. pravega lista èebule dalje, ko je plevel v fazi kalitve in do
vznika. Kolièina vode je 200-300 L vode na ha;
- iz èebulèka: GOAL uporabimo takoj po sajenju èebulèka in
pred vznikom èebule, ali ko ta razvije 3-4 liste na èisto
površino, oziroma ko je plevel v zgodnji razvojni fazi.
Odmerek pripravka je 1-1,5 L/ha ob uporabi 200-300 L
vode na ha. Tudi v tem primeru lahko škropimo z deljenimi
odmerki in sicer 2-3 krat z odmerkom 0,3-0,5 L/ha, pri
èemer mora imeti èebula razvita najmanj 2 prava lista. S
takšnim naèinom izboljšamo uèinkovitost ter zmanjšamo
možnost pojava fitotoksiènosti;
- s presajanjem sadik: z GOAL-om škropimo približno 2
tedna po presajanju, ko rastline zopet priènejo z razvojem
(ko se listi postavijo pokonci). Odmerek pripravka je 1 do
026
Herbicidi
1,5 L/ha ob porabi 200 do 300 L vode na ha. Priporoèljiva
je split aplikacija, pri èemer površino poškropimo 2 do 3
krat z 0,3 do 0,5 L/ha. Škropimo na èisto površino, oziroma
ko je plevel v zgodnji razvojni fazi. GOAL deluje zelo dobro
predvsem na širokolistne plevele. V primeru, ko
prevladujejo ozkolistni pleveli, GOAL lahko kombiniramo s
herbicidi, ki delujejo dobro na ozkolistne plevele, npr.
fluazifop-p-butil, propakvizafop in drugi.
Opozorilo: za nekatere hibride èebule GOAL ni dovolj
selektiven (npr. nekateri hibridi japonskega izvora), zaradi èesar
priporoèamo, da na manjših površinah preverite selektivnost.
Prav tako ne priporoèamo škropljenja èebule, ki je
poškodovana od toèe, suše, itd. Po moènem deževju je
potrebno zaradi obnove vošèene prevleke poèakati 2-3 dni,
preden tretiramo.
d) v zelju v odmerku 2-3 L/ha (20 do 30 ml/100 m2) tretiramo
na pripravljeno površino pred presajanjem. Priporoèa se
tudi kombinacija GOAL-a s pripravkom na podlagi
Pendimetalina;
e) v sonènicah tretiramo po setvi, vendar pred vznikom
2
posevka v kolièini: 1-1,25 L/ha (10 do 12,5 ml/100 m ), èe
prevladujejo širokolistni pleveli.
Navedeni odmerki sredstva se uporabljajo ob porabi 200 do
300 L vode na ha (2-3 L vode/100 m2).
Goltix WG 90
Selektivni talni in listni herbicid za zatiranje plevelov v
sladkorni pesi
Uèinkovina: metamitron 90 %
Formulacija: WG - vodotopne granule
Mešanje: znani so razlièni postopki veèkratnega škropljenja z
razliènimi odmerki in kombinacijami, zato se pred uporabo
sredstva posvetujte s strokovnjakom. Goltix WG 90 lahko
mešamo z graminicidi (herbicidi za zatiranje ozkolistnega
plevela) in sredstvi na osnovi fenmedifama, desmedifama,
etofumesata, klopiralida, prapakvizafopa ter mineralnimi olji.
Sredstva ne smemo mešati z insekticidi in tekoèimi gnojili. S
tekoèimi gnojili se sme gnojiti šele po treh tednih po tretiranju
s sredstvom Goltix WG 90.
Opozorila: Goltix WG 90 lahko na istem zemljišèu uporabimo
najveè enkrat v istem letu oz. do 3 krat pri deljeni aplikaciji. Pri
tretiranju moramo prepreèiti onesnaževanje voda (izviri, jezeri,
vodotoki...) tako, da škropimo najmanj 20 m od njih.
Karenca: zagotovljena je s èasom uporabe v sladkorni pesi.
Uporaba: GOLTIX WG 90 uporabljamo za zatiranje enoletnega
širokolistnega plevela v sladkorni pesi:
a) tretiranje z deljenimi odmerki pred in po vzniku sladkorne pese:
- prviè tretiramo po setvi, vendar pred vznikom sladkorne
pese v odmerku 1,5 -2 kg/ha;
- drugiè tretiramo po vzniku sladkorne pese, plevel pa je v
stadiju kliènih listov, v odmerku 1,5 kg/ha;
- tretjiè tretiramo 5-10 dni po drugi uporabi oziroma preden
se posevek strne, plevel pa je v stadiju kliènih listov, v
odmerku 1,5 kg/ha,
b) tretiranje z deljenimi odmerki samo po vzniku sladkorne pese:
- prviè tretiramo po vzniku sladkorne pese v èasu, ko je
plevel v razvojni fazi kliènih listov, v odmerku 1-1,5 kg/ha in
- drugiè tretiramo po ponovnem vzniku plevela v razvojni
fazi kliènih listov oziroma 5-10 dni po prvem škropljenju, v
odmerku 1-1,5 kg/ha in tretjiè tretiramo 5-10 dni po drugi
uporabi oziroma preden se posevek strne, v 1 - 1,5 kg/ha.
Skupni uporabljeni odmerek sredstva je lahko najveè 3,5 kg/ha
pri najveè trikratnem škropljenju v rastni dobi.
Kabuki
Kontaktni herbicid za unièevanje koreninskih in debelnih
poganjkov
Uèinkovina: piraflufen etil 26,5 g/L
Oznake nevarnosti: Xn - zdravju škodljivo, N -okolju nevarno
Karenca: zagotovljena je s èasom uporabe.
Opozorila: KABUKI lahko uporabimo najveè 2-krat v eni rastni
dobi
Proizvaja: Nihon Nohyaku Co., Ltd, Japonska
Embalaža: 1 L, 4 L
Naèin delovanja: KABUKI vsebuje novi hormon piraflufen-etil
iz kemiène skupine pirazolilfenilov. Deluje kot kontaktni
herbicid, tako da po inhibiciji protoporfirinogen-oksidaze unièi
klorofil, kar vodi k hitri nekrozi rastlinskih celic. Stopnja
uèinkovitosti se viša s povišanjem temperature in
intenzivnostjo svetlobe. Delovanje piraflufen-etila ni
sistemièno in je omejeno na klorofil, v tleh pa se s hidrolizo
izredno hitro razgradi, zato nima nobenega vpliva na
podzemne dele rastline. Istoèasno uèinkuje tudi na nekatere
plevele. Dodajanje moèil poveèa njegovo uèinkovitost. Pazimo,
da ne pride do zanašanja na zelene nadzemne dele rastline.
Uporaba: za unièevanje nezaželjenih koreninskih in
debelnih poganjkov na:
- trti za pridelavo vinskega in namiznega grozdja (po 3.
letu starosti vinograda) v èasu odganjanja koreninskih in
debelnih mladic (do višine 15-20 cm) oziroma dokler le-ti
ne zaènejo z olesenitvijo. Uporabljamo ga v 0,2 % konc.
(0,8 L/ha) pri porabi vode 300-400 L/ha pri enkratni uporabi in
0,1 % konc. (0,4 L/ha) pri porabi vode 300-400 L/ha pri
dvakratni ali deljeni (split) uporabi. V primeru deljene
uporabe opravimo dve tretiranji v presledku najveè 14 dni;
- peèkatem in košèièastem sadju (po 2. letu starosti
sadovnjaka) v èasu rasti koreninskih izrastkov do višine 20
cm, oziroma dokler le-ti ne zaènejo z olesenitvijo.
Uporabljamo ga v 0,2 % koncentraciji (0,8 L/ha) pri porabi
vode 300-400 L/ha.
Kerb 50 W
Selektivni herbicid za zatiranje plevelov v solatah
Uèinkovina: propizamid 50 %
Karenca: 42 dni za endivijo, glavnato solato in listnati radiè
Reakcija (pH): 8,45 - moèno alkalna
Uporaba: kot herbicid za zatiranje enoletnega široko in
ozkolistnega plevela v endiviji, glavnati solati in radièu v
odmerku 3 kg/ha pri porabi vode 300-400 L/ha (30 g v
2
3-4 L/100 m ) pred ali po vzniku oz. pred ali po presajanju. Pri
uporabi pred setvijo ali presajanjem je potrebno sredstvo takoj
po tretiranju plitvo zadelati do globine 2-4 cm.
027
Lentagran WP
o!
v
No
Herbicidi
Selektivni herbicid za zatiranje širokolistnih plevelov v
èebuli, poru, rumenem volèjem bobu, lucerni, rdeèi detelji,
inkarnatki, aleksandrijski detelji, listnem ohrovtu, belem in
rdeèe zelju, brstiènem ohrovtu, brokoliju, cvetaèi in špargljih
Srednje dobro deluje na naslednje vrste plevela: enoletni
golšec (Mercurialis annua), navadni plešec (Capsella Bursa
pastoris), kamilice (Matricaria spp.), malo koprivo (Urtica
urens) in lobodo (Atriplex patula).
Metric
Uèinkovina: pyridat 45 %
Karenca: 35 dni za èebulo, za ostale kulture je karenca
Opozorila: Priporoèena poraba vode je 200 – 400 L/ha.
Sredstvo deluje posebno dobro v èasu, ko so pleveli v stadiju
kliènih listov oziroma, ko se pojavijo prvi pravi listi. Na dobro
delovanje aktivne snovi ugodno vplivata sonèna svetloba in
zadostna kolièina vlage v tleh. Uporablja se v èasu, ko je
temperatura zraka med 18 in 20° C. Sredstvo se nanaša samo
na osušene liste rastlin.
Proizvaja: Belchim Crop Protection NV/SA, Belgija
o!
v
No
Selektivni herbicid za zatiranje enoletnih ozkolistnih in
širokolistnih plevelov v krompirju
Naèin delovanja: Lentagran WP je kontaktni herbicid za
zatiranje nekaterih vrst širokolistnega plevela. Aktivna snov
piridat se absorbira preko listov in zavira fotosintezo rastlin.
Ima širok spekter delovanja na semenske plevele, ki so odporni
na triazine. Sredstvo posebno dobro deluje v èasu, ko so
pleveli v stadiju kliènih listov oziroma, ko se pojavijo prvi pravi
listi. Na dobro delovanje aktivne snovi ugodno vplivata sonèna
svetloba in zadostna kolièina vlage v tleh.
Uporaba: Lentagran WP uporabljamo na
- èebula/por: tretiramo v èasu od treh razvitih pravih listov
naprej (od razvojne faze BBCH 13) v odmerku 2 kg/ha;
- rumeni volèji bob: tretiramo od treh razvitih pravih listov
naprej (od razvojne faze BBCH 13) v odmerku 2 kg/ha.
Možnost pojava prehodne fitotoksiènosti;
- lucerna: tretiramo od treh razvitih pravih listov naprej (od
razvojne faze BBCH 13) v odmerku 2 kg/ha. Možnost pojava
prehodne fitotoksiènosti;
- rdeèa detelja: tretiramo od treh razvitih pravih listov naprej
(od razvojne faze BBCH 13) v odmerku 2 kg/ha;
- bela detelja: tretiramo od treh razvitih pravih listov naprej
(od razvojne faze BBCH 13) v odmerku 2 kg/ha;
- inkarnatka, aleksandrijska detelja: tretiramo od treh
razvitih pravih listov naprej (od razvojne faze BBCH 13) v
odmerku 2 kg/ha;
- listni ohrovt, rdeèe in belo zelje: tretiramo v èasu kalitve ali
3 do 4 tedne po presajanju v odmerku 2 kg/ha. Lentagran WP
lahko v sajenem zelju uporabimo takoj, ko je razvitih 6 listov
oziroma 3 – 4 tedne po presajanju. Možnost pojava prehodne
Fitotoksiènosti;
- brstièni ohrovt, brokoli, cvetaèa: tretiramo v odmerku
2 kg/ha proti enoletnem širokolistnemu plevelu. Uporabljamo
ga v èasu takoj po kalitvi ali 3 – 4 tedne po presajanju. Možen
pojav prehodne fitotoksiènosti;
- šparglji: tretiramo v odmerku 2 kg/ha.
Zelo dobro deluje na naslednje vrste plevela: njivsko kurjo
èešnjico (Anagallis arvensis), šèiri (Amaranthus spp.),
samosevne sonènice (do razvojnega stadija 2 listov), navadno
rosnico (Fumaria officinalis), drobnocvetni rogovilèek
(Galinsoga spp.), njivsko škrbinko (Sonchus arvensis), metlike
(Chenopodium spp.), navadni grint (Senecio vulgaris), navadni
korenèek (Lapsana communis), plezajoèo lakoto (Galium
aparine), pasje zelišèe (Solanum nigrum), mrtvo koprivo
(Lamium spp.) in deljenolistni mrkaè (Bidens tripartita).
Uèinkovina: klomazon (60 g/L) + metribuzin (233 g/L)
Formulacija: kombinacija kapsulirane suspenzije (CS) in
koncentrirane suspenzije (SC) = (ZC)
Oznake nevarnosti: N - okolju nevarno
Reakcija (pH): 8,27 - moèno bazièna
Opozorila: pri tretiranju je potrebno prepreèiti onesnaževanje
vodotokov, vodnjakov in vodnih izvirov tako, da upoštevamo
predpise s podroèja varstva voda ob upoštevanju varnostnega
pasu 15 m tlorisne širine od meje brega voda 1. reda oziroma
5 m od meje brega voda 2. reda. Sredstvo se lahko na isti
površini uporabi le enkrat letno. Odsvetuje se uporaba na
pešèenih in zelo lahkih tleh (ADAS klasifikacija 85), prav tako
pa tudi ne tleh z veè kot 10 % humusa. Globina sajenja naj bo
najmanj 20 mm.
Kolobar: pred sejanjem ali sajenjem naslednje kulture, mora
biti površina preorana najmanj do globine 15 cm. Oranje naj se
opravi v èasu 3-4 tedne po spravilu krompirja. V istem letu
lahko sejemo žita, vendar mora preteèi najmanj 16 tednov od
aplikacije z Metricom. V prihodnjem letu se odsvetuje vzgoja
kapusnic, solate in radièa. Žita, oljna ogršèica, fižol, grah,
krompir, koruza, repa, lan in sladkorna pesa, se lahko normalno
seje takoj spomladi.
Nadomestna kultura: v primeru propada posevka krompirja,
lahko gojimo vse ostale kulture ob pogoju, da mora biti
globina oranja najmanj 25 cm.
Proizvaja: Belchim Crop Protection NV/SA, Belgija
Embalaža: 200 ml in 1 L
®
Naèin delovanja: Metric je rezidualni herbicid za zatiranje
enoletnih ozkolistnih in širokolistnih plevelov pred vznikom
krompirja.
Uporaba: kot rezidualni herbicid na:
- krompirju za zatiranje širokolistnih in ozkolistnih plevelov v
odmerku 1,5 L/ha pri porabi vode 200-400 L/ha. Uporabljamo
ga v èasu pred vznikom (približno 7 dni) posevka in plevelov
(PREEM). V primeru aplikacije v èasu vznika se lahko pojavi
toksiènost na krompirju.
Zatira enoletne ozkolistne pleveli in sledeèe širokolistne
plevele: navadni plešec (Capsella bursa-pastoris), navadno
lobodo (Atriplex patula), belo metliko (Chenopodium album),
plezajoèo lakoto (Galium aparine), mrtvo koprivo (Lamium L.
sp.), èrni razhudnik (Solanum nigrum), breskovo dresen
(Polygonum persicaria), navadni slakovec (Polygonum
convolvulus), navadno smiljko (Cerastium vulgatum), navadni
steniènjak (Althusa cynapium).
Mustang 306 SE
Selektivni herbicid za zatiranje širokolistnih plevelov v
žitih in koruzi
Uèinkovina: florasulam (6,25 g/L) + 2,4-D EHE (452,42 g/L)
Formulacija: suspenzoemulzija (SE)
Reakcija (pH): 5 - kisla
Opozorila: sredstvo se lahko na isti površini uporabi le enkrat letno
028
Herbicidi / Posebna sredstva
Embalaža: 200 ml, 600 ml, 1 L, 5 L, 20 L
Stabilan 460 SL
Regulator rasti žit
Uporaba: kot herbicid za zatiranje širokolistnih plevelov
a) v ozimni in jari pšenici ter jeèmenu za zatiranje
širokolistnih plevelov kot so: metlika (Chenopodium spp.),
dresni (Polygonum spp.), navadna zvezdica (Stellaria
Media), drobnocvetni rogovilèek (Galinsoga parviflora),
navadna kurja èrevca (Anagallis arvensis), perzijski jetiènik
(Veronica persica), prava kamilica (Matricaria chamomilla),
plezajoèa lakota (Galium aparine), ptièja grašica (Vicia cracca),
navadna ambrozija (Ambrosia elatior) in za zmanjšanje zapleveljenosti z veèletnimi širokolistnimi pleveli kot sta njivski
osat (Cirsium arvense) in njivski slak (Convolvulus arvensis)
v odmerku 0,4 do 0,6 L/ha v stadiju od zaèetka razrašèanja
pa do pojava prvega kolenca (fenofaza 21-31 BBCH), ko
imajo enoletni širokolistni pleveli 2-6 listov.
b) v koruzi za zrnje in silažo za zatiranje širokolistnih
plevelov kot so: metlika (Chenopodium spp.), dresni
(Polygonum spp.), navadna zvezdica (Stellaria media),
drobnocvetni rogovilèek (Galinsoga parviflora), navadna
kurja èrevca (Anagallis arvensis), perzijski jetiènik
(Veronica persica), prava kamilica (Matricaria chamomilla),
plezajoèa lakota (Galium aparine), ptièja grašica (Vicia
Cracca), navadna ambrozija (Ambrosia elatior) in za
zmanjšanje zapleveljenosti z veèletnimi širokolistnimi
pleveli kot sta njivski osat (Cirsium arvense) in njivski slak
(Convolvulus arvensis) v odmerku 0,5 do 0,6 L/ha v stadiju 45 popolnoma razvitih listov koruze.
Priporoèena poraba vode: 200 - 400 L vode /ha.
Uèinkovina: klormekvat-klorid 460 g/L
Formulacija: vodopni koncentrat ( SL)
Oznake nevarnosti: Xn - zdravju škodljivo
Opozorila: sredstvo se lahko meša s herbicidi in fungicidi, ki se
uporabljajo v žitih (razen s fenoksi herbicidi v ovsu).
Upoštevajte navodilo za uporabo pripravka, s katerim se meša
Proizvaja: Nu Farm GmbH/Co KG, Linz, Avstrija
Embalaža: 1 L in 5 L
Uporaba: kot regulator rasti
2
- v ozimni pšenici v odmerku 2-3.2 L/ha (20-32 ml/100 m na
2-4 L vode) v èasu od konca razrašèanja do faze prvega
kolenca (2-31 po BBCH). Odmerek je odvisen od nagnjenosti sorte k
poleganju, gostote posevka in intenzivnosti gnojenja z dušikom;
- v jari pšenici v odmerku 2 L/ha (20 ml/100 m2 na 2-4 L vode)
v fazi konec razrašèanja (29 po BBCH);
2
- v rži v odmerku 2.5 L/ha (25 ml/100 m na 2-4 L vode) v èasu
od zaèetka kolenèenja do razvoja zadnjega lista (razvojne
faze 31-37 po BBCH);
2
- v ovsu v odmerku 3 L/ha (30 ml/100 m na 2-4 L vode) v
razvojni fazi prvega kolenca (31 po BBCH). Poraba vode na
hektar je med 150 in 400 L. Sredstvo se uporablja samo
enkrat na isti površini, v eni rastni sezoni.
Amid Thin W
Sredstvo za redèenje plodièev jablan
Tolurex 50 SC
Rezidualni herbicid za zatiranje enoletnih ozkolistnih in
širokolistnih plevelov v ozimni pšenici in jeèmenu
Uèinkovina: klorotoluron 50 %
Reakcija (pH): 7,9 - bazièna
Opozorila: sredstvo se lahko na isti površini uporabi le enkrat letno.
Zaradi verjetnosti fitotoksiènosti sredstva ga ne smemo uporabljati na
ozimni pšenici na lahkih tleh, èe ta vsebujejo manj kot 1,2 % organske
snovi, na izrazito težkih tleh z organsko snovjo nad 6 %, pa se zmanjša
njegova uèinkovitost. Tretiramo lahko v obmoèju 15 m tlorisne širine
od meja voda 1. reda in 10 m tlorisne širine od meja voda 2. reda.
Proizvaja: Makhteshim-Agan, Izrael
Embalaža: 1 L, 5 L, 20 L
Uporaba: Tolurex 50 SC uporabljamo za zatiranje enoletnih
ozkolistnih in širokolistnih plevelov v ozimni pšenici in ozimnem
jeèmenu v èasu takoj po setvi in pred vznikom v odmerku 2,5-4,0
L/ha. . Sredstvo uèinkovito zatira naslednje plevele: ambrozija
(Ambrosia L. sp.), breskova dresen (Polygonum persicaria L.), enoletna
latovka (Poa annua L.), gluhi oves (Avena fatua L.), laška ljuljka
(Lolium multiflorum), modri glavinec (Centaurea cyanus L.), navadna
rosnica (Fumaria officinalis L.), navadna škrbinka (Sonchus oleraceus
L.), navadna zvezdica (Stellaria media (L.) VILL./CYR.), navadni plešec
(Capsella bursa-pastoris (L.) MEDIK.), navadni srakoperec (Apera
spica-venti (L.) BEAUV.), nedišeca trirobka (Matricaria inodora),
njivska gorjušica (Sinapis arvensis L.), njivska pasja kamilica
(Anthemis arvensis L.), njivska spomincica (Myosotis arvensis (L.) HILL),
njivski lisicji rep (Alopecurus myosuroides HUDS.), njivski oklast
(Spergula arvensis L.), oljna ogršcica (Brassica napus L. subsp. Napus),
plazeca zlatica (Ranunculus repens), poljski mak (Papaver rhoeas L.),
prava kamilica (Matricaria chamomilla L.), pticja grašica (Vicia
cracca), spomladanska kokošnica (Erophila verna), škrlatnordeca
mrtva kopriva (Lamium purpureum L.).
Uèinkovina: alfa-naftilacetamid 8,4%
Reakcija (pH): 4,3 - moèno kisla
Opozorila: optimalna temperatura v èasu škropljenja naj bi
bila okoli 15-20oC in relativna zraèna vlaga nad 70%. Priporoèa
se škropljenje z veèjo kolièino vode, to je okoli 1.000 L/ha. Ne
uporabljamo ga skupaj z drugimi sredstvi za varstvo rastlin,
ampak ga vedno uporabljamo samega.
Embalaža: 0,5 kg (5 vodotopnih vreèk po 100 g)
Uporaba: AMID THIN W uporabljamo za redèenje plodièev
jablan v èasu 1 tedna od konca cvetenja, to je do obdobja, ko
dosežejo centralni plodièi debelino 4-6 mm. Glede na sorto ga
uporabljamo:
- zlati delišes in elstar v konc. 0,05-0,07% (50-70 g/100 L vode),
- jonagold in summerred v konc. 0,03-0,05% (30-50 g/100 L
vode) in
- gala, idared in jonatan v konc. 0,03-0,05% (30-50 g/100 L vode).
Dirager
Sredstvo za redèenje plodièev jablan
Uèinkovina: 2-(1-naftil) ocetna kislina (NAA) …. 37 g/L
Proizvaja: L. Gobbi S.r.l., Genova; Italija
Embalaža: 0,5 L
Uporaba: Dirager se uporablja na jablanah za redèenje
plodièev v èasu, ko dosežejo centralni plodièi (v povpreèju)
029
Posebna sredstva
debelino 10-12 mm. Sredstvo uporabljamo v 0,03 - 0,05 %
koncentraciji pri porabi 500 L vode na višinski meter krošnje.
Glede na sorto ga uporabljamo:
- zlati in rdeèi delišes v konc. 0,03-0,05% (30-50 ml/hl);
- elstar v konc. 0,03-0,04 % (30-40 ml/hl);
- jonagold v konc. 0,02-0,035 % (20-35 ml/hl);
- jonatan v konc. 0,02-0,025 % (20-25 ml/hl);
- gala v konc. 0,015-0,02 % (15-20 ml/hl) in
- idared v konc. 0,015-0,02 % (15-20 ml/hl).
drugega rastja, prevladujoèi vetrovi, bližina zgradb ipd. Število
dispenzorjev je odvisno tudi od oblike nasada. Za dobro
zašèito podolgovatih nasadov uporabimo veèje število
dispenzorjev, zaradi veèje dolžine robnih vrst, kjer je
koncentracija dispenzorjev dvojna.
Ecodian CM
Metoda dezorientacije breskovega zavijaèa
Uèinkovina: Z8-dodecil acetat 9,3 mg, E8-dodecil acetat 0,6
mg in Z8-dodecenol 0,1 mg/dispenzor
Ecodian CF
Metoda dezorientacije èešpljevega zavijaèa
Uèinkovina: (Z)-8-dodecenil acetat 0,78 % in dodecan-1-ilacetat (dodecil acetat) 0,78 %
Formulacija: hlapljiv pripravek - dispenzor (VP)
Embalaža: 1.000 kom/zaklopnico
Sredstvi bosta na voljo našim potrošnikom samo po
predhodnem naroèilu.
Naèin delovanja: Metoda dezorientacije je skupek številnih
lažnih feromonskih signalov, ki nadvladajo nad naravno
sprošèenimi feromoni samic in s tem zmedejo samce pri iskanju
samic za paritev. ECODIAN CM/CF dispenzorji sprošèajo enak
feromon, kot ga sprošèajo samice, ter na ta naèin zmedejo samce.
Uporaba: ECODIAN CM je feromonski dispenzor, ki se
uporablja na breskvah in nektarinah za spolno dezorientacijo
breskovega zavijaèa (Grapholita molesta).
Dispenzorji
ECODIAN CM,
ki so lahko beli
ali pa tudi sivi
(ne poškodujejo
jih ptice).
Uporaba: ECODIAN CF je feromonski dispenzor, ki se
uporablja za seksualno dezorientacijo èešpljevega zavijaèa
(Cydia funebrana).
UPORABA metod dezorientacije
Èas aplikacije: ECODIAN CF se uporablja vedno pred zaèetkom
ali na samem zaèetku leta metuljèkov. Dispenzorje namestimo
takoj, ko se na diagnostiène feromonske vabe ulovijo prvi
metuljèki in/ali sledimo napovedim svetovalne službe.
Št. dispenzorjev na ha: 2.000- 2.500 kosov/ha sadovnjaka,
velikosti najmanj 1 hektar površine. Število se poveèa, èe je
populacija škodljivca zelo velika, in èe so rastline visoke ter
košate rasti.
Postavitev dispenzorjev: pri drevesih višine 2,5 - 3 m obesimo
dispenzorje v zgornji del krošnje, na višjih drevesih pa jih
obesimo od sredine krošnje proti vrhu. Dispenzorje obesimo
na veje, po možnosti v notranjost krošnje, kjer je veè sence. V
prvih nekaj zunanjih vrstah naj bo koncentracija dispenzorjev
dvojna, da se prepreèijo vplivi sosednjih nasadov, ki niso
tretirani na tak naèin in zaradi drugih vplivov, kot so bližina
skladišèa sadja in skladišèa zabojev, bližina gozda, žive meje ali
Dolžina delovanja dispenzorjev: na aktivnost dispenzorjev
vplivajo vremenski dejavniki, posebej temperatura, vetrovnost
in izpostavljenost neposrednim sonènim žarkom. V normalnih
vremenskih razmerah je njihova uèinkovitost 40 do 50 dni.
Zmanjševanje uèinka se ugotavlja z ulovi metuljèkov na
feromonske vabe v nasadu.
Razliène možnosti uporabe metod ECODIAN:
ECODIAN lahko uporabimo na veè naèinov za zatiranje
omenjenih škodljivcev, kot samostojno ali pa kot dopolnilno
metodo in sicer:
- za samostojno zašèito (v bioloških programih varstva rastlin
brez uporabe FFS);
- v kombinaciji (za zatiranje prvih dveh rodov uporabimo ali
FFS ali metodo ECODIAN);
- kot dopolnilno (FFS uporabimo proti vsem rodovom
škodljivcev, metodo ECODIAN pa uporabimo dodatno v
primeru moènega napada ali nekaj tednov pred spravilom, ko
zaradi karence ne moremo uporabiti FFS).
Kontrola uèinkovitosti metode:
- kontrola fermonskih vab: v sadovnjakih, kjer se uporablja
ECODIAN CM, je potrebno izobesiti nekaj diagnostiènih vab
s feromoni in jih tedensko pregledovati. Èe ni ulova, je to
znak, da so pogoji za dezorientacijo ugodni. V nasprotnem
primeru je treba ugotoviti vzroke za poveèan ulov
(pojemanje aktivnosti dispenzorjev, poveèan pritisk
škodljivcev, moèan veter, itd.), na podlagi èesar se odloèimo
za nadaljnje postopanje: poveèati število dispenzorjev in/ali
kemièno tretiranje. Let metuljèkov breskovega zavijaèa je
priporoèljivo spremljati tudi v najbližjih sosednjih sadovnjakih,
ki se tretirajo na tradicionalen naèin, da se lahko oceni
pogostost škodljivca in doloèi najbolj ugoden èas za zašèito.
- kontrola obešanja: èe na postavljene vabe ni ulova, je to
znak uèinkovitosti metode, a je obèasno vseeno potrebno
preveriti morebitne poškodbe mladih vršièkov in plodov na
razliènih mestih drevesa. Razširitev in moè napada je treba
oceniti in doloèiti èas obešanja dispenzorjev.
Priporoèila: dober uspeh varstva je odvisen od pogoste
kontrole feromonskih vab od èasa formiranja plodov naprej.
Slabši uèinek dispenzorjev ECODIAN CM je lahko posledica
naslednjih dejavnikov:
- neprimerno shranjevanje dispenzorjev;
- nepravilna razporeditev dispenzorjev v sadovnjaku;
- prepozna namestitev dispenzorjev;
- nenavadna oblika, obseg in položaj sadovnjaka;
- moèan napad škodljivca v prejšnjem letu in
- pomanjkljiva opazovanja vab in vizualne ocene morebitnih
poškodb.
Exosex CP
!
vo
o
N
Metoda konfuzije jabolènega in orehovega zavijaèa
Uèinkovina: E,E 8,10-dodekadien-1-ol (codlemone)
Formulacija: hlapljiv pripravek - dispenzor (VP)
Proizvaja: Intrachem Bio Italia S.p.A., Italija
Embalaža: 50 kom hišk in 50 dispenzorjev/zaklopnico
Sredstvo bo na voljo našim potrošnikom samo po
predhodnem naroèilu. V kompletu se priporoèa tudi
nabava feromoskih vab!
030
Exosex CM
o!
v
No
Posebna sredstva
Hiške postavljamo tako, da
so med sabo eankomerno
oddaljene 20 m v kvadratni
mreži. V primeru, da so v
okolici nasadi jablan in
samostojna starejša drevesa
jablan ter orehov, je
potrebno hiške v krajnih
vrstah postaviti pogosteje.
Let oziroma kontrolo metuljèkov spremljamo s feromosko
vabo Delta Trap Intrachem CP, ki vsebuje enak feromon.
Tako kot ostale konfuzije in dezorientacije je priporoèljivo to
metodo kombinirati z uporabo FFS, ki so dovoljeni v specifièni
proizvodnji.
EXOSEX hiška in podloga z elektrostatiènim
prahom, prepojenim s feromonom samice
Naèin delovanja: Exosex CP je metoda „auto konfuzije“ in se
tako v konceptu kot v kolièini uporabljenega feromona/ha
moèno razlikuje od drugih metod konfuzije. Naèin delovanja je
prikazan v naslednjih skicah:
1. Samce metuljev privabi v Exosex
dispenzor, ki vsebuje
elektrostatièni prah s feromonom
samice
2. Prah s feromonom samice se
oprime samcev
Falgro
Regulator rasti rastlin
o!
v
No
Uèinkovina: giberelinska kislina GA3 - 1 g/tableto
Formulacija: tableta
Mešanje: lahko se meša z moèili, foliarnimi gnojili, moèljivim
žveplom. Ne meša se z alkalnimi sredstvi (npr. žvepleno
apnena brozga, bordojska brozga).
Opozorilo: uporaba prevelikih odmerkov lahko spremeni videz
sadja in zmanjša cvetenje v naslednjem letu ter povzroèi
pretiran razvoj zelenih delov rastlin
Proizvaja: Fine Agrochemicals, Velika Britanija
Embalaža: 12 tablet po 12,5 g
Uporaba : Falgro je regulator rasti rastlin, ki ugodno vpliva na
fiziološke procese v rastlinah, kot so cvetenje in razvoj rastlin
ter na ta naèin izboljšuje nastavek rastlin, potek dozorevanja in
posledièno vpliva na kakovost ter kolièino pridelka.
3. Feromonski receptorji samcev
so preobremenjeni in zato
samci ne najdejo samic, da bi
jih oplodili
Uporaba: Falgro uporabljamo kot regulator rasti na:
- hruškah za izboljšanje zavezanosti plodièev. Problem
zavezovanja plodov je dokaj pogost v primeru slabših
vremenskih razmer v èasu cvetenja ali celo zelo izrazit v letih s
klasièno cvetno pozebo. Za izboljšanje oploditve in tvorbe
partenokarpnih plodov tretiramo v odmerku 1-2 tableti/100 L
vode v èasu, ko je odprtih 30 % cvetov na severni strani krošenj
in 90 % cvetov na južni strani krošnje, pri porabi vode
1.000-1.500 litrov vode/ha. Za zmanjševanje škode zaradi zmrzali
med cvetenjem tretiramo v odmerku 2-3 tableti/100 L vode v
48 urah.
4. Samci z oprijetim prahom
feromona samice delujejo kot
mobilni feromoni in zavajajo
druge samce
Novagib
!
vo
o
N
5. Pri približevanju samcev se
elektrostatièni prah prenaša tudi
nadruge samce in povzroèi
totalno konfuzijo v populaciji
zavijaèa
Uèinkovina: giberelina A4 in A7 - 19 g/L
Proizvaja: Fine Agrochemicals, Velika Britanija
Embalaža: 0,5 L
6. Tudi èe samico kasneje oplodi na
novo pojavljen samec, je njena
fertilnost dosti slabša, kar pomeni
majhno število jajèec in slabo
izleganje lièink
Uporaba: za 1 ha sadovnjaka potrebujemo na rod/generacijo
škodljivca 25 hišk in 25 dispenzorjev. Delovanje dispenzorjev je
od 60-75 dni, nato jih je potrebno zamenjati.
Uporaba : Novagib je regulator rasti rastlin, ki ugodno vpliva na
fiziološke procese v rastlinah ter na ta naèin prepreèuje nastanek
napak, ki izhajajo iz pomanjkanja giberilinov. Sredstvo prepreèuje
mrežavost na plodovih jablan in uèinkuje na gladkost povrhnjice (pri
031
Posebna sredstva
zlatem delišesu in še nekaterih sortah) ter spodbuja izenaèeno velikost
in obliko plodov z doloèenim raztegom (predvsem pri rdeèem delišesu
in sorodnih sortah ter gali). Hektarski odmerek mora biti prilagojen
razvojni fazi rastline ter vzgojni obliki.
Tretiramo zdrave rastline v dobri kondiciji in to zjutraj ali pozno
o
o
popoldne (temperatura ne sme biti nižja od 7 C in ne višja od 32 C)
Uporaba: kot rastni regulator rasti na jablanah za prepreèevanje
mrežavosti na plodovih sorte Zlati delišes: tretiramo 3-4 krat, s
prièetkom ob koncu cvetenja ter nadaljujemo v razmakih 7-10 dni v
odmerku 50-60 ml/hl (500-900 ml/ha).
Nu-Film-17
Pomožno sredstvo (omoèilo/lepilo) kot dodatek
škropilnim brozgam
Uèinkovina: di-1-p-menten 96%
Formulacija: koncentrirana emulzija (EC)
Karenca: 30 dni za kmetijske rastline, za okrasne rastline je
zagotovljena z naèinom uporabe
Reakcija (pH): 5,4 slabo kisla
Proizvaja: Lances Link S.A., Ženeva, Švica
Embalaža: 100 ml, 1 L, 5 L, 10 L
Polžomor - Agrosan B
Limacid- sredstvo za zatiranje polžev
Uèinkovina: metaldehid 50 g/kg ± 10 %
Formulacija: pelete - gotova vaba (RB)
Oznake nevarnosti: Xn - zdravju škodljivo
Karenca: jagode 21 dni, sadno drevje 21 dni, vinska trta 21
dni, vrtnine 21 dni. Za okrasne rastline je karenca zagotovljena
z naèinom uporabe.
Proizvaja: Kollant S.p.A., Italija
Embalaža: 250 g, 1 kg in 5 kg
Naèin delovanja: vaba za polže vsebuje metaldehid, ki
povzroèi pretirano izloèanje sluzi pri polžih. Polži poginejo
zaradi dehidracije (izsušitve). Polžomor je izredno odporen na
vlago, na dežju ne razpade in uèinkuje najdlje od vseh
podobnih pripravkov.
Uporaba: Agrosan B – POLŽOMOR uporabljamo za zatiranje
polžev slinarjev (Limacidae) in drugih vrst polžev (Gastropoda)
v vrtninah, okrasnih rastlinah, v nasadih jagod, sadnega drevja
in vinske trte. Sredstvo je primerno tako za rastline na prostem
kot v rastlinjakih. Beljakovine v vabi polže zelo privlaèijo. Pelete
so obstojne v vseh vremenskih razmerah.
Uporaba: NU-FILM-17 je pomožno sredstvo (omoèilo/lepilo),
ki ga dodajamo vsem škropilnim brozgam. Vsebuje naravne
smole iglavcev in nima nobenega vpliva na èloveka, koristne
živali in okolje. Zaradi izredno ugodnih lastnosti ni uvršèen v
nobeno skupino strupov in kot tak primeren za vse naèine
varstva rastlin, tudi biološke.
NU-FILM-17 uporabljamo ga kot dodatek vsem škropilnim
brozgam, tudi herbicidnim, v konc. 0,025-0,075% za
prepreèevanje odtekanja škropilne brozge iz poškropljenih
rastlin, prepreèevanje spiranja škropilnega depozita zaradi
padavin, zmanjšanja površinske napetosti kapljic, s èimer
dosežemo boljšo oprijemljivost škropilne brozge na rastline,
izboljšanje prehoda sistemiènih sredstev in foliarnih gnojil,
upoèasni razgradnjo depozita zaradi UV žarèenja in s tem
omogoèi daljšo uèinkovitost sredstev za varstvo rastlin,
manjšo razgradnjo depozita zaradi visokih temperatur in
svetlobe, zašèito depozita pred hidrolizo, podaljšanje
delovanja sredstev, ki uèinkujejo s plinsko fazo, podaljšanje
èasa delovanja sredstev na osnovi bakterije Bacillus
thuringiensis (Delfin WG).
Nu Lure
Beljakovinska vaba za privabljanje škodljivcev
Uèinkovina: hidrolizirana koruzna moka 48 %
Formulacija: koncentrat za vabe (CB)
Karenca: NU LURE sam nima karence. Pri tretiranju v
kombinaciji z insekticidi upoštevamo karenco primešanega
insekticida
Proizvaja: Lances Link S.A., Ženeva, Švica
Embalaža: 100 ml, 1 L, 5 L po naroèilu
Navodilo za uporabo: 70-100 g sredstva/100 m2 enakomerno
potresemo v trakovih ali kupèkih med vrstami vrtnin ali okoli
posameznih rastlin. Sredstva ne smemo posipati po rastlinah.
Uèinek bo veèji, èe sredstvo nastavimo v veèernih urah po
zalivanju ali dežju, ker so v vlažni noèi polži zelo aktivni in
pojedo veliko vabe. Èe je do prihodnjega jutra vsa vaba
pojedena, priporoèamo ponovno tretiranje.
Progerbalin LG
Uèinkovina: giberelin A4 in A/- 18,8 g/L in
benzinadenin - 18,8 g/L
Proizvaja: L. Gobbi S.r.L., Italija
Embalaža: 0,5 L
Naèin delovanja: Progerbalin LG je regulator rasti rastlin, ki
ugodno vpliva na fiziološke procese v rastlinah ter na ta naèin
izboljša kakovost ter kolièino pridelka. Hektarski odmerek
mora biti prilagojen razvojni fazi rastline ter vzgojni obliki.
Tretiramo zdrave rastline v dobri kondiciji in to zjutraj ali pozno
popoldne (temperatura ne sme biti nižja od 7 oC in ne višja od
32 oC). Kemièno redèenje lahko opravimo v roku najmanj 4-5
dni po zadnjem tretiranju s sredstvom Progerbalin LG.
Uporaba: NU LURE je beljakovinska vaba za pripravo
insekticidnih mešanic za zatiranje èešnjeve muhe (Rhagoletis
cerasi), oljène muhe (Daucus oleae) in breskove muhe
(Ceratitis capitata). NU LURE uporabljamo v 1 % koncentraciji v
mešanici z insekticidom v odmerku, ki je zanj predpisan. Glede
na velikost krošnje uporabimo 250-500 ml insekticidne mešanice
na rastlino. Tretiramo samo del krošnje obrnjene proti jugu.
Tretiramo v skladu s priporoèili svetovalne oz. prognostiène
službe. Za natanènejše doloèanje termina tretiranj priporoèamo
uporabo feromonskih vab ali rumenih lepljivih plošè.
Uporaba:
a) na jablanah:
- za izboljšanje oblike jabolk iz skupine kultivarjev delišes:
priporoèljivi sta dve tretiranji v odmerku 35-50 ml/100 L vode
v èasu med 80% cvetenjem in odpadanjem cvetnih listov.
Drugo tretiranje opravimo v 7-10 dneh po prvem.
- za prepreèevanje mrežavosti na plodovih sorte Zlati
delišes: odmerek je 25-30 ml/100 L vode. Tretiramo 3-4 krat,
s prièetkom ob koncu cvetenja ter nadaljujemo v razmakih 710 dni.
- za hitrejše odganjanje stranskih poganjkov na vejah v
nasadih in drevesnicah: tretiramo z odmerkom 4,5-5,5 L/ha,
032
Posebna sredstva / Foliarna gnojila
ko so poganjki dolgi 50-70 cm in v intenzivni rasti z dobro
razvitimi listi. Priporoèljivo je dobro omoèiti predvsem
zgornjih 30 cm poganjkov.
- pri sorti Gala za poveèanje izenaèenosti (homogenega)
cvetenja in pridelka: potrebna so 4 tretiranja v odmerku
35-50 ml/100 L vode v razmakih 10-12 dni, s prièetkom v
fenološki fazi C-C3/D-D3 in
b) na hruškah:
- za izboljšanje oplodnje: priporoèljivi sta dve tretiranji v
odmerku 30-40 ml/100 L vode. Prvo tretiranje opravimo, ko
je odprtih približno 25 % cvetov in drugo 2-3 dni za tem.
Azos 300 je edinstvena formulacija dušika in žvepla, ki se
100% sprejme v rastlino. V sadjarstvu se uporablja kot gnojilo,
pa tudi za redèenje cvetov, v žitih pa poveèa fotosintezo in s
tem tudi sintezo beljakovin. Za razliko od obièajnih dušiènih
gnojil je Azos 300 aktiven tudi pri nizkih temperaturah. V primeru
kombinacije s herbicidi zniža pH in s tem poveèa delovanje.
SmartFresh
Fitoregulator za skladišèenje jabolk
Uèinkovina: 1-metilciklopropen (1-MCP) .. 33 g/kg
Formulacija: vodotopni prašek (SP)
Karenca: zagotovljena z naèinom uporabe
Proizvaja: Rohm and Haas France, Francija
Naèin delovanja: Fitofarmacevtsko sredstvo SmartFresh
deluje kot inhibitor proizvajanja in delovanja etilena v jabolkih,
tako iz zunanjih kot notranjih virov. Jabolka med skladišèenjem
šèiti pred poškodbami zaradi etilena, kot je skladišèno
porjavenje kožice plodov (skald).
V normalnih pogojih skladišèenja traja zašèita kožice plodov,
vzdrževanje èvrstosti sadja in vsebnosti sadnih kislin 3-6
mesecev, v skladišèih s kontrolirano atmosfero pa 6 do 9
mesecev. Sredstvo je formulirano v obliki vodotopnega praška,
ki se raztopi v vodi, pri èemer se sprošèa plin 1-metilciklopropen v
prostor, kjer se skladišèijo jabolka.
Uporaba: sredstvo uporabljamo za tretiranje jabolk v
skladišèih, za prepreèevanje skladišène porjavelosti kožice
plodov (skald) v odmerku 0,043 g/m3. Kolièina uporabljene
vode je odvisna od velikosti skladišènega prostora. Za prostor,
veèji od 300 m3, potrebujemo 8 L vode, medtem ko za manjši
3
prostor (od 100 do 300 m ) potrebujemo 0,8 L vode. Velikost
generatorjev proizvajalec pripravi glede na velikost
3
3
skladišènega prostora (od 100 m do 1300 m ). Tretiranje v
skladišèu se opravi takoj po obiranju, oziroma najkasneje v 7
dneh po obiranju. Sredstvo je najbolj uèinkovito, èe se tretira
takoj po zaèetku skladišèenja. Tretiranje se lahko izvaja pri
sobni temperaturi oziroma pri minimalno priporoèeni
skladišèni temperaturi za posamezne sorte jabolk, lahko pa
tudi med ohlajanjem sadja.
Uporaba:
- strna žita: v odmerku 5 L/ha se prviè tretira v v èasu prvega
kolenca in drugiè kot sam v istem odmerku ali v odmerku
3 L/ha, èe ga kombiniramo z LAST N. Poraba vode 200 L/ha.
Vloga žvepla v pridelavi žit je izredno pomembna. Najveèja
potreba po žveplu je v reproduktivni fazi in v èasu polnjenja zrnja.
V rastlinah, prehranjenih z optimalnimi kolièinami žvepla, se
endosperm razvija nekje do 25. dni po pojavu zastavièarja, v
primeru pomanjkanja žvepla se ta razvoj konèa že pri
8. dnevu. Posledica je nižji pridelek in kvaliteta.
AZOS 300 je formuliran tako, da ga rastlina 100 % sprejme,
dodajamo pa ga v optimalnem èasu najveèje potrebe po
hranilih, s tem poveèamo fotosintezo in tudi sintezo
beljakovin. Zavedati se je treba, da v bodoèe najverjetneje ne
bo veè odkupa C kvalitete in èe bomo hoteli pridelek prodati,
bo moral ta biti kvaliteten.
- koruza: v odmerku 5 L/ha v èasu 4-8 razvitih listov. Po potrebi
ponovimo tretiranje èez 10-14 dni. Poraba vode 50-200 L/ha.
- oljke: v odmerku 5-10 L/ha v èasu pred cvetenjem. Poraba
vode do 1.000 L/ha;
- vinska trta: 3-5 L/ha, ko so vidni kabrnki in ko se cvetovi v
kabrnku loèijo. Ne tretiramo v èasu cvetenja;
- jablane in hruške: v odmerku 3-5 L/ha pred cvetenjem in v
èasu zavezanja plodov. Uporabljamo pa ga lahko tudi za redèenje
cvetov jablan, še posebej problematiènih sort kot je fuji in
podobne, vendar v višjem odmerku in sicer 12-15 L/ha. Redèenje
cvetov v rodnih nasadih in odstranjevanje cvetov na obnovah
je natanèneje opisano v poglavju redèenje cvetov in plodièev.
Coptrel 500
Tekoèe mineralno gnojilo na osnovi mikroelementa bakra (Cu)
Opozorilo: SmartFresh se uporablja samo v zraèno tesnjenih
skladišèih. Aplikacijo lahko opravlja samo pooblašèeni izvajalec
podjetja Rhom and Haas, ki zagotavlja optimalno uèinkovitost
nanosa in izvede vse potrebne varnostne ukrepe.
Azos 300
Tekoèe mineralno gnojilo na osnovi dušika (N) in žvepla (S)
Uèinkovina: dušik, 10,5 ut.% v amonijski obliki in 4,7 ut.%
seèninski dušik ter žveplo v obliki žveplovega trioksida (SO3)
750 g/L (57 ut.%)
Formulacija: raztopina
Mešanje: sredstvo je kompatibilno z veèino sredstev za varstvo
rastlin in foliarnimi gnojili
Opozorila: pri nekaterih obèutljivih sortah jabolk se lahko
pokaže rahla fitotoksiènost na listju
Proizvaja: YARA - Phosyn, Velika Britanija
Embalaža: 10 L
Uèinkovina: baker (CuO) 500 g/L (33 ut.%)
Mešanje: sredstvo ni kompatibilno s sredstvi za varstvo rastlin
in foliarnimi gnojilih, ki vsebujejo sulfate in mineralnimi olji.
Priporoèa se samostojna uporaba.
Opozorila: izogibamo se škropljenju v vetrovnem in vroèem
vremenu
COPTREL 500 je tekoèa in visoko koncentrirana formulacija, ki
vsebuje 5-krat veè bakra kot obièajni tekoèi kelati. Lahko se ga
uporablja foliarno ali preko tal. Se ne spira in ne povzroèa
fitotoksiènosti. COPTREL 500 rastlina preko listov hitro
absorbira; njegov uèinek v rastlini je dolgotrajen.
Uporaba: kot foliarno gnojilo za
- jablane in hruške: 0,5 L/ha po obiranju plodov in preden listi
odpadejo. Minimalna kolièina vode: 500 L/ha.
- breskve, nektarine: 0,25-0,5 L/ha po obiranju plodov in
preden listi odpadejo. Minimalna kolièina vode: 1.000 L/ha.
- oljke: 0,25-0,5 L/ha. 2-3 tretiranja na leto od pomladi do
konec jeseni. Minimalna kolièina vode: 1.000 L/ha.
- jagode (na prostem): 0,5 L/ha pred zaèetkom cvetenja in po
obiranju. Minimalna kolièina vode: 200-400 L/ha.
- vinska trta: 0,5 L/ha v fenofazi E-F po Baggioliniju preden
se grozdièi odvojijo od mladice.
033
Foliarna gnojila
- korenje: 0,5 L/ha, ko je rastlina visoka 15 cm. Pri zmernem
do moènem pomanjkanju tretiranje ponovimo v 10-14
dnevnih intervalih.
- žita: 0,5 L/ha v stadiju od drugega lista do drugega kolenca
(Zadoks 12-32). Pri zmernem do moènem pomanjkanju
tretiranje ponovimo v 10-14 dnevnih intervalih, dokler se ne
pokaže uèinek.
- trava (za siliranje): 0,5 L/ha v intervalih 15-21 dni pred pašo
ali košnjo (ne tretirati trave, ki je namenjena za krmo ovc).
- trava (sejana): 0,5 L/ha spomladi, ob zaèetku rasti. Pri
zmernem do moènem pomanjkanju ponovimo tretiranje v
intervalih v 10-14 dni.
- koruza: 0,5 L/ha v stadiju 4-8 listov.
- èebula: 0,5 L/ha dva tedna po presajanju ali
visoka 15 cm. Tretiranje ponovimo v intervalih 10-14 dni.
- iglavci: 0,5 L/ha, zgodaj spomladi in zgodaj jeseni.
Minimalna kolièina vode: 500-1.000 L/ha.
Folimix
Sestavljeno tekoèe mineralno gnojilo, raztopina dušika (N),
kalcija (Ca) in magnezija (Mg)
Uèinkovina: dušik (N) 8 ut.%, kalcij (CaO) 10 ut.%,
magnezij (MgO) 5 ut. %
rastlin, razen s sredstvi z visoko alkalno reakcijo (bordojska
brozga, žvepleno-apnena brozga, bakrovi fungicidi na osnovi
oksiklorida) in mineralnimi olji
vremenu
Proizvaja: PROTEO International, Italija
Embalaža: 1 L, 5 L
Folibor L
Tekoèe mineralno gnojilo na osnovi mikroelementa bora
Uèinkovina: bor (B) topen v vodi 11 ut. %
rastlin, razen s sredstvi z visoko alkalno reakcijo (bordojska
brozga, žvepleno-apnena brozga, bakrovi fungicidi na osnovi
oksiklorida) in mineralnimi olji.
vremenu
Embalaža: 100 ml, 1 L, 5 L, 20 L
Je tekoèe mineralno gnojilo, ki vsebuje 11 % mikroelementa
bora. Pospešuje kalitev cvetnega prahu, oploditev in zavezanje
plodov. Na jablanah in hruškah ga uporabljamo foliarno pred
in po cvetenju ter v kombinaciji s Zintracom ali Protifert cinkom
jeseni po trgatvi. Priporoèljivo ga je tudi vsaka 2-3 leta vnašati
v tla z zalivanjem ali kot dodatek k herbicidni brozgi, da se
izognemo dodatnim stroškom aplikacije. Na vinski trti ga
uporabimo pred in po cvetenju, prav tako ga vnašamo tudi v
tla. Nepogrešljiv je tudi v oljni ogršèici, zelenjavi in vrtninah,
kjer ga uporabljamo skupaj s sredstvi za varstvo rastlin.
Uporaba: za foliarno uporabo, zalivanje in fertirigacijo
- vinska trta, agrumi, oljke: v èasu pred cvetenjem in po
oploditvi v odmerku 150-250 ml na 100 L vode (1,5 L/ha)
foliarno ali 0,4-0,7 L/10 ar pri fertirigaciji, za dodajanje v tla
pa ga lahko dodajamo herbicidni brozgi v odmerku 2 L/ha
vsako leto ali 4-5 L/ha vsaka 2-3 leta;
- peèkato in košèièasto sadje: 2-3 tretiranja pred cvetenjem
in po oploditvi, nato vsakih 20-40 dni v odmerku 100-150
Ml/100 L vode (1,5 L/ha) foliarno ali 0,5-1 L/10 ar pri fertirigaciji;
- jagode: najmanj eno tretiranje v èasu vegetativne rasti v
odmerku 100-150 ml/100 L vode foliarno ali 0,4-0,7 L/10 ar
pri fertirigaciji;
- sladkorna pesa: prvo tretiranje opravimo v fazi 6 listov in
drugo v èasu zapiranja vrst v odmerku 1,5-2,0 L/ha foliarno;
- oljna ogršèica: v èasu pred cvetenjem v odmerku 1-1,5 L/ha.
- paradižnik, jajèevec, paprika: v èasu pred cvetenjem in po
oploditvi v odmerku 120-180 ml/100 L vode foliarno ali 0,50,8 L/10 ar pri fertrigaciji;
- stroènice, sonènice, itd.: v èasu pred cvetenjem in po
oploditvi v odmerku 100-250 ml na 100 L vode foliarno;
- melone, lubenice, buèke, zelje: enkrat v èasu pred
cvetenjem, po oploditvi pa nato vsakih 20-30 dni v odmerku
150-200 ml/hl.
Tekoèe gnojilo z visoko vsebnostjo kalcija in magnezija v
razmerju, idealnem za rastline. Ta formulacija omogoèa, da
kalcijeve in magnezijeve ione rastline zelo dobro sprejemajo
preko listov ali korenin. pH raztopine je nevtralen, in ker ne
vsebuje klora, se FOLIMIX lahko uporablja v precej visoki dozi.
To omogoèa, da se rastlini daje potrebno kolièino kalcija in
magnezija, ko ga najbolj potrebuje. Sredstvo prepreèuje in
zdravi naslednje motnje pri prehrani, posledica katerih so: èrne
pege na paradižniku, papriki, jajèevcu, kumarah, buèkah,
pokanje plodov, grenka pegavost na jabolkah, sušenje
pecljevine na vinski trti, ipd..
Uporaba: Priporoèa se tudi kot “starter” v prvi vegetativni fazi
ali po moèni stresni situaciji, ki jo doživi rastlina ter za
doseganje veèjih plodov, ki se boljše in daljši èas skladišèijo:
- vinska trta: v zaèetku vegetacije do cvetenja in dvakrat v
razmaku 14 dni v fazi intenzivne debelitve jagod v odmerku
350-600 ml/100 L vode foliarno (3-6 L/ha) in 3-5 L/10 ar pri
fertirigaciji;
- sadno drevje: po oploditvi in nadaljujemo v èasu debelitve
plodov v odmerku 300-400 ml/100 L vode (3-4 L/ha) foliarno
in 2-5 L/10 ar pri fertirigaciji;
- jagode: po presajanju in po oploditvi v odmerku 150-250
ml/100 L vode foliarno in 2,5-4 L/10 ar pri fertirigaciji;
- paradižnik, paprika, jajèevec: po oploditvi v odmerku 250400 ml/100 L vode foliarno in 2-6 L/10 ar pri fertirigaciji;
- kumare in buèke: po oploditvi v odmerku 150-300 ml/100 L
foliarno 3-5 L/10 ar pri fertirigaciji;
- melone in lubenice: med vegetacijo v odmerku 250-400
ml/100 L foliarno in 5-6 L/10 ar pri fertirigaciji;
- stroènice: med vegetacijo v odmerku 200-300 ml/100 L
foliarno in 2-3 L/10 ar pri fertirigaciji;
- okrasne rastline: med vegetativnim razvojem rastline v odmerku
150-300 ml/100 L foliarno in 3-5 L na 10 ar pri fertirigaciji;
Foliplus
Sestavljeno tekoèe mineralno gnojilo na osnovi fosforja
(P), kalija (K), dušika (N) z mikroelementi
Uèinkovina: fosfor (P2O5) 14,3 ut. %, kalij (K2O) 18,6 ut. %,
dušik (N) 3,0 ut. % in mikroelementi kot so bor (B) 0,1 ut.
%, mangan (Mn) 0,1 ut. %, molibden (Mo) 0,01 ut. %
rastlin, razen z mineralnimi olji.
vremenu
034
Foliarna gnojila
Foliplus je visokokoncentrirano tekoèe mineralno gnojilo na
osnovi fosforja in kalija z mikroelementi ter nizko vsebnostjo
dušika. Uporablja se po oploditvi pa do konca vegetacije.
Pospešuje ukoreninjenje rastlin, poveèa kvaliteto plodov v
smislu obarvanosti, pospešuje dozorevanje, poveèa vsebnost
suhe snovi, plodovi so okusnejši in slajši (vinska trta in sadje),
izenaèuje velikosti in težo plodov, izboljša diferenciacijo,
pospešuje dozorelost rastlin posebej v trajnih nasadih, umirja
pa tudi vegetativno rast.
potrebno kolièino teh hranil v fazi najveèje potrošnje.
Uravnoteženost elementov v pripravku zagotavlja poveèanje
kvalitete v smislu velikosti, teže, barve in skladišène
sposobnosti plodov. Prepreèuje pokanje plodov v fazi
intenzivne rasti, stimulira ukoreninjenje in poveèa odpornost
rastlin proti boleznim, poveèa kaljivost semen, diferenciacijo in
podaljšuje plodove, moèno pospeši delovanje korenin in moèno
zmanjša propadanje sadik zaradi stresa (suša, herbicidi, itd.).
Uporaba: foliarno in s fertirigacijo
- na vinski trti, ko jagode dosežejo velikost graha, zakljuèimo
pa do 15 dni pred trgatvijo v odmerku 300-500 ml/100 L
(3-5 L/ha) vode foliarno in 2,5-4 L/ar pri fertirigaciji;
- na jablanah, hruškah, breskvah, nektarinah, ko plodièi
dosežejo velikost oreha, pa do 10 dni pred obiranjem v
odmerku 250-400 ml/100 L (2,5-4 L/ha) vode foliarno in
1,5-5 L/ar pri fertirigaciji; uporabljamo ga izmenièno s
Procalom ali Calbosolom.
- na ostalem sadnem drevju pri spreminjanju barve plodov
do 10 dni pred pobiranjem v odmerku 250-400 ml/100 L
(2,5-4 L/ha) vode foliarno in 1,5-5 L/ar pri fertirigaciji;
- na okrasnih rastlinah: vsakih 10-15 dni ali kadar rastline
prehitro rastejo v odmerku 150-350 ml/100 L vode foliarno in
5-8 L/10 ar pri fertirigaciji;
- na jagodah: pri presajanju in 15 dni pred cvetenjem do
pobiranja v odmerku 150-350 ml/100 L vode foliarno in
3-5 L/ar pri fertirigaciji;
- na solati, zeleni, itd.: pri presajanju in 7-10 dni pred
pobiranjem v odmerku 150-250 ml/100 L vode foliarno in
2-4 L/ar pri fertirigaciji;
- na paradižniku, papriki, jajèevcih: 4-10 L/ar pri fertirigaciji
in 200-400 ml/100 L vode foliarno;
- na melonah in lubenicah: 5-10 L/ar pri fertirigaciji in 250400 ml/100 L vode foliarno;
- na kumarah in buèkah: pri presajanju, pred cvetenjem, pred
zorenjem, pri tvorbi plodièev in med dozorevanjem v
odmerku 200-350 ml/100 L vode foliarno in 3-8 L/ar pri
fertirigaciji;
- na stroènicah (fižol, grah, itd.): pri razvoju šestega lista, pred
cvetenjem in 20-40 dni pred pobiranjem v odmerku
200-350 ml/100 L vode foliarno in 3-5 L/ar pri fertirigaciji;
- v rastlinjakih: tedensko ali kadar rastline prehitro rastejo v
odmerku 150-350 ml/100 L vode foliarno in 3,5-10 L na 10 ar
pri fertirigaciji;
- na industrijskih rastlinah (krompir, sladkorna pesa, koruza):
foliarno škropljenje vsakih 20-40 dni v odmerku 3-4 L/ha;
- v žitih: foliarno škropljenje 5-15 dni pred formiranjem klasov
v odmerku 5-8 L/ha.
Fosfocal
Sestavljeno tekoèe mineralno gnojilo, raztopina fosforja
(P) in dušika (N) s kalcijem, borom in molibdenom
Uèinkovina: dušik (N) 3 ut.%, fosfor (P) 20 ut.%, kalcij (Ca)
5 ut.%, bor (B) 0,1 ut.%, molibden (Mo) 0,1 ut.%.
Reakcija (pH): 3 - moèno kisla
rastlin, razen tistih z visoko alkalno reakcijo, bakrom, žveplom
in mineralnimi olji. Prav tako se ne meša s foliarnimi gnojili, ki
vsebujejo žveplo
Opozorila: izogibamo se škropljenju v vetrovnem in vroèem vremenu
Fosfocal vsebuje veliko fosforja, aktiviranega s kalcijem in
mikroelementi ter tako zagotavlja rastlini najveèjo možno in
Uporaba: foliarno in s fertirigacijo za
- jablane in hruške: tretiramo od odpada cvetnih listov vsakih
7-12 dni, dokler plodovi ne dosežejo velikost oreha. Za
doseganje višje kvalitete (trdote in skladišène sposobnosti) ga
uporabljamo v odmerku 200-500 ml na 100 L vode (2-5 L/ha)
foliarno in 20-50 L/10 ar pri fertirigaciji; za poveèanje barve,
velikosti in teže ga uporabljamo v odmerku 600-900 ml/100 L
vode (6-9 L/ha);
- jagode: tedensko od prièetka cvetenja v odmerku 150-250
Ml/100 L vode foliarno in 3-7 L/10 ar pri fertirigaciji;
- vinska trta (vinsko in namizno grozdje): priènemo takoj po
cvetenju v odmerku 250-400 ml/100 L vode (2,5-4 L/ha)
- cvetlice: po presajanju in pred cvetenjem v odmerku 100200 ml/100 L vode foliarno in 3-5 L/10 ar pri fertirigaciji;
- listnata zelenjava: po presajanju tedensko v odmerku 150200 ml/100 L vode foliarno in 2-3 L/10 ar pri fertirigaciji;
- rastlinjaki: od sejanja do razvitega èetrtega lista v odmerku
150-200 ml/100 L vode foliarno in 2-3 L/10 ar pri fertirigaciji;
- paradižnik, paprika: pred cvetenjem in po nastavku plodov
vsakih 12 dni v odmerku 150-300 ml/100 L vode foliarno in
- melone, lubenice, buènice: pred cvetenjem in po nastavku
plodov vsakih 14 dni v odmerku 150-250 ml/100 L vode
- industrijske rastline: 2,5-4,0 L/ha vode foliarno od kalitve do
popolnega nastanka plodov.
Goëmar BM 86
Mešanica mikrohranil na osnovi bora, molibdena
in magnezija
Uèinkovina: bor (B) 2 %, molibden (Mo) 0,02%, magnezij
(Mg) 3,5% in morske alge 100 %
Mešanje: sredstvo je kompatibilno z veèino FFS
Proizvaja: Goëmar, Le laboratoire de la mer, Saint-Malo, Francija.
Goemar BM 86 je popolnoma naravni proizvod morskih alg,
proizvodnja pa poteka v Bretaniji (Francija).
V postopku predelave ni uporabljenih nobenih kemiènih ali
encimatskih postopkov, ampak samo fizikalni (rezanje, mletje
in pasiranje). Tako se iz 1 kg svežih alg pridela 1 kg sredstva
Goëmar BM 86. Sredstvo vsebuje naravne hormone (GA 14), ki
so fiziološki stimulatorji procesov v rastlinah.
Najveè se uporablja v enoletnih in dvoletnih kulturah
(zelenjava, poljšèine, jagode), saj se te izredno lepo odzovejo.
Pri pridelavi zelenjave in jagodièevja je njegova uporaba
izrednega pomena, saj deluje kot “naravni antioksidant”, kar
pomeni, da plodovi ostajajo dalj èasa sveži, trdnejši, ne ovenejo
tako hitro. Posledica so tudi veèji in kvalitetnejši pridelki.
V trajnih nasadih z njim dosegamo toèno doloèene uèinke, kot
je npr. v sadjarstvu favoriziranje terminalnih cvetov in s tem
najkvalitetnejšega ploda, olajšamo si redèenje, pospešimo
partenokarpijo pri hruškah, itd.
Uporaba: kot foliarno gnojilo za:
- hruške, jablane, aktinidijo: 3 L/ha, priènemo, ko so vidni
035
Foliarna gnojila
cvetni popki, nato pred polnim cvetenjem in ob odpadanju
venènih listov (zavezanje plodov). S tem vzpodbudimo razvoj
centralnega plodièa.
- jagode: 3 L/ha, priènemo ob zaèetku cvetenja in tretiranja
trikrat ponovimo v intervalih na 10-15 dni.
- breskve, nektarine, marelice, èešnje, mandelj, slive: 3 L/ha
ob zaèetku cvetenja, nato ob odpadanju venènih listov in ko
so vidni plodovi.
- maline, ribez: 3 L/ha, tretiramo, ko so vidni prvi cvetni brsti,
nato ob prièetku cvetenja in še ob odpadanju venènih listov
(formiranje plodov).
- vinska trta: 3 L/ha, tretiramo v fenofazi, ko so cvetovi v
kabrnku loèeni, nato ob prièetku cvetenja/polno cvetenje in
še ob koncu cvetenja/prve jagode.
- oljke: 3 L/ha, ob prièetku cvetenja in nato še enkrat ob koncu
cvetenja.
- oreh, lešnik: 3 L/ha ob formiranju plodov (oploditev),
tretiranje ponovimo v intervalih na 10-15 dni (2 x).
- paradižnik, paprika, jajèevec, melona, kumara: 3 L/ha ob
zaèetku cvetenja, tretiranje ponovimo v intervalih na 10-15
dni (3 x).
- krompir: 3 L/ha ob zaèetku formiranja gomoljev, po 15 dneh
tretiranje ponovimo.
- korenje: 5 L/ha v stadiju višine 10 cm, po 15 dneh tretiranje
ponovimo.
- zelena, koromaè: 3 L/ha 10-15 dni po presajanju, èez 10-15
dni tretiranje ponovimo.
- šparglji: 3 L/ha pri formiranju brstov, ponoviti vsakih 10-15
dni (3 x).
- solata, endivija: 3 L/ha v stadiju 8-10 listov, po 15 dneh
- cvetaèa: 3-5 L/ha ob zaèetku vegetativne rasti, po 15 dneh
tretiranje ponovimo in ponovno tretiramo ob zaèetku tvorbe
cveta (glavic).
- oljnice (oljna ogršèica, sonènica, buèe): 3 L/ha v èasu cvetenja.
- krmna repa: 3-5 L/ha v stadiju višine10 cm, èez 20 dni
- grah, fižol, bob: 3-5 L/ha v stadiju višine 15 cm, tretiranje
ponovimo ob zaèetku cvetenja.
- kapusnice: 3-5 L/ha v èasu intenzivne vegetativne rasti, èez
15 dni tretiranje ponovimo.
Goëmar Calibra EU
o!
v
No
Visoko koncentrirano, tekoèe mineralno gnojilo na osnovi
cinka in mangana Gnojilo bo na voljo samo po predhodnem naroèilu.
Uèinkovina: cink 10,7 g/L, mangan 10,7 g/L in morske alge
rastlin, razen z mineralnimi olji
Proizvaja: Goëmar, Le laboratoire de la mer, Saint-Malo, Francija
Goemar Calibra EU je specialno foliarno gnojilo, namenjeno
predvsem veèletnim kulturam, torej trajnim nasadom
peèkarjev, košèièarjev, vinske trte, lupinarjev in oljk. Sredstvo
vsebuje naravne hormone (GA 14 v visoki koncentraciji), ki
so fiziološki stimulatorji procesov v rastlinah. Deluje kot
fiziološki aktivator, ki zagotavlja/optimizira hitrejši razvoj
plodièev in veèji premer plodov ob trgatvi.
- vinsko trto v odmerku 2-3 L/ha prviè v èasu premera jagod
6-8 mm in drugiè 7-10 dni kasneje. Aplikacijo po možnosti
opravimo v kombinaciji s pripravki na osnovi GA3;
- breskve, nektarine, marelice, slive in èešplje v odmerku
2 L/ha prviè ob koncu odpadanje venènih listov, drugiè èez 10
dni in tretjiè èez 20 dni po odpadu venènih listov;
- èešnje v odmerku 2 L/ha prviè v èasu med polnim cvetenjem
in odpadom venènih listov, drugiè 8 dni po prvi aplikaciji in
tretjiè 16 dni po prvi aplikaciji (8-10 dni pred otrditvijo košèice);
- lupinarji (oreh, lešnik, mandelj) v odmerku 2 L/ha prviè v
prièetku debeljenja plodièev, drugiè èez 20 dni in tretjiè 40
dni po prvi aplikaciji;
- oljke v odmerku 2 L/ha prviè v èasu odpada venènih listov,
drugiè v prvi fazi debeljenja in tretjiè v drugi fazi debeljenja.
Hydromag 500
Visoko koncentrirano, tekoèe mineralno gnojilo na osnovi
magnezija
Uèinkovina: magnezij (MgO) 500 g/L
Uporaba: kot foliarno gnojilo
- na vinski trti pri pomanjkanju magnezija in za izboljšanje
asimilacije/fotosinteze v odmerku 2-4 L/ha, ko so kabrniki
vidni, ponovimo, ko so cvetovi loèeni. Za prepreèevanje
sušenja pecljevine je potrebno opraviti vsaj tri tretiranja in to
prviè, ko jagode dosežejo velikost graha, drugiè ko se jagode
priènejo mehèati oz. barvati in tretjiè približno en mesec pred
trgatvijo. V primerih izjemno moènega sušenja pecljevine je
potrebno tudi do pet tretiranj.
- na jablanah in hruškah 2-4 L/ha v èasu po odpadanju venènih
listov. V primeru zelo moènega pomanjkanja, je potrebno prièeti s
tretiranjem že v èasu rdeèega balona. Sorte, obèutljive na porjavelost povrhnjice, priènemo tretirati komaj 6 tednov po cvetenju;
- na košèièarjih v odmerku 2-4 L/ha po zavezanju plodov; v
primeru pomanjkanja ponovimo tretiranje èez 10-14 dni;
- na jagodi v odmerku 2-4 L/ha v stadiju zelenih poganjkov;
- na oljki v odmerku 2-4 L/ha v pred cvetenjem;
- na plodovkah (paradižnik, paprika, kumare, buèe, melone,
jajèevec) v odmerku 2-4 L/ha v stadiju 4-6 listov;
- v krompirju v odmerku 2-4 L/ha 1 teden po popolnem vzniku;
- v solati v odmerku 2-4 L/ha v stadiju 4-6 listov;
- v industrijskih rastlinah (koruza, sonènice) v odmerku
2-4 L/ha v stadiju 4-6 listov;
- v zaprtih prostorih v najvišjem odmerku 0,2 L/100 L vode.
Najveèja kolièina uporabljene vode je 1.000 L.
Labicuaje
Visokokoncentrirano fosforjevo gnojilo za foliarno uporabo
Uporaba: kot foliarno gnojilo za:
- jablane in hruške v odmerku 2 L/ha prviè v èasu, ob koncu
odpadanja venènih listov, drugiè ob premeru plodièev 10 mm
in tretjiè ob premeru plodièev 10-20 mm;
Uèinkovina: fosfor (P2O5) 36 %, bor (B) 3 %, molibden
(Mo) 2 %, mangan (Mn) 2 %, cink (Zn) 2 % in dušik (N) 7 %
v amonijski obliki
Formulacija: moèljiv prah
rastlin in foliarnih gnojil, razen s sredstvi na osnovi žvepla,
bakra in magnezija, olji in moèno alkalnimi sredstvi.
Proizvaja: Macasa, Španija
Embalaža: 5 kg
036
Foliarna gnojila
LabiCuaje je visokokoncentrirano fosforjevo gnojilo z visoko
vsebnostjo mikrohranil kot so bor, molibden, mangan in cink
ter dušikom. Ne vsebuje kloridov in uree.
LabiCuaje je izredno pomemben pri transformiranju ATP v
ADP in se zgodaj spomladi uporablja za aktiviranje rezervnih
snovi kakor, tudi aktiviranje koreninskega sistema, še posebej
v primeru mokrega in hladnega vremena. V trajnih nasadih
se ga lahko uporablja že pred cvetenjem, najbolj pomemben
pa je v èasu takoj po zavezanju plodov, saj poveèuje in
pospešuje delitev celic, prepreèuje pomanjkanje fosforja in je
zelo pomemben za diferenciacijo. Pri industrijskih kulturah
in vrtninah poviša pridelek in kvaliteto ter prepreèuje in omili
simptome pomanjkanja.
Uporaba: LabiCuaje uporabljamo foliarno na jablanah in
hruškah, košèièarjih, vinski trti, oljkah, citrusih, poljšèinah
(krompir) in zelenjavi v konc. 0,1-0,5 % in pri namakanju v
odmerku 5 kg/ha, z 2-3 kratnim ponavljanjem.
LabiCuper
Specialno sistemièno foliarno gnojilo
na osnovi bakra
Uèinkovina: baker 8 % v glukonatni obliki topnega v vodi
Formulacija: koncentrirana emulzija
rastlin in foliarnimi gnojili, razen s polisulfati, fosfati in visoko
alkalnimi sredstvi
LabiCuper Edinstveno foliarno gnojilo na osnovi bakra (le 8 %) v
obliki glukonata, ki zagotavlja izredno sistemiènost.
LabiCuper je edino bakrovo foliarno gnojilo, ki je popolnoma
selektivno za vse kulture. Kolièina vnešenega bakra (kot kovine) pri
najvišjem odmerku je le 320 g/ha!
LabiCuper deluje kot hranilo in je kot baker nepogrešljiv v
encmatskih procesih in fotosintezi, s tem da njegova uporaba
poveèa odpornost rastlin proti boleznim, kot je npr. oljkova
kozavost, krompirjeva plesen na krompirju in paradižniku,
peronospora in druge.
LabiCuper ima tudi baktericidno delovanje, saj deluje proti
številnim bakterijskim boleznim kot je npr. hrušev bakterijski ožig
na jablanah in hruškah, bakterijsko sušenje vejic na breskvah, po
nekaterih podatkih pa dolgoroèno tudi proti šarki na košèièarjih,
proti kapi marelic in breskev in eski na vinski trti.
LabiCuper je nepogrešljiv tudi kot dodatek fungicidom in drugim
sredstvom za zatiranje gliviènih bolezni, še posebej v biološkem
varstvu rastlin.
Uporaba: LabiCuper uporabljamo kot foliarno gnojilo v sadjarstvu
in vinogradništvu v konc. 0,20-0,30 %, na citrusih 0,15-0,20 % in
na zelenjavi v 0,20-0,40 % koncentraciji.
LabiFito
Specialno foliarno gnojilo na osnovi fosforja in kalija s
stranskim fungicidnim delovanjem
Uèinkovina: kalijev fosfit 70 % (P2O5 42 % in K2O 28 %)
rastlin in foliarnimi gnojili, razen z mineralnimi olji, dimetoatom,
bakrenimi in visoko alkalnimi sredstvi
Embalaža: 1 L, 5 L
LabiFito je tekoèe foliarno gnojilo z zanesljivim fungicidnim in
fungistatiènim delovanjem in to zahvaljujoè fosfitnim ionom.
Zaradi “dvojnega uèinka” tretirane rastline ojaèajo vse
nadzemne in podzemne rastlinske dele:
- prehranjevalni efekt: zaradi fosforja in kalija se poveèa
kvaliteta plodov in
- efekt odpornosti: stimulira se sinteza naravnih odpornih snovi,
kot so fitoaleksini. Poveèa se odpornost na glive kot so
peronospora, fitoftora, verticilij in pepelovke.
Uporaba: LabiFito lahko uporabljamo foliarno na vseh
kulturah v odmerku 1,5-3,0 L/ha (150-300 ml/100 L vode):
- na vinski trti, saj poveèuje odpornost proti peronospori, èas
uporabe pa je v èasu pred cvetenjem pa do prièetka mehèanja;
- na hmelju in to v vseh razvojnih fazah, še posebej pa v
generativnem obdobju od zaèetka cvetenja pa oblikovanja
storžkov;
- na oljkah v èasu od zaèetka vegetacije do približno 10 %
konène velikosti plodov;
- na buèkah in kumarah v èasu takoj po presajanju v 10
dnevnih intervalih:
- v oljnih buèah, melonah in lubenicah v èasu, ko rastline
razvijejo 3-4 prave liste, pa dokler se vrste ne strnejo in ni veè
mogoè prehod s strojem. Presledki med tretiranji naj ne
bodo daljši od 10 dni;
- na paradižniku in jajèevcih po presajanju. Presledki med
tretiranji naj ne bodo daljši od 10 dni;
- na krompirju pri vseh tretiranjih v odmerku 0,5-1 L/ha;
- na peèkarjih, košèièarjih in aktinidiji v zaèetni fazi
vegetacije;
- v oljni ogršèici v odmerku 0,5-1,0 L/ha prviè v jeseni od 4.
lista dalje in drugiè spomladi pred cvetenjem. Poveèa se
razvoj koreninskega sistema, rastline so bolj odporne in lažje
prenašajo stres zaradi neugodnih vremenskih razmer, rastline
razvijejo veè luskov in s tem se poveèa tudi pridelek;
- v koruzi v odmerku 0,5-1 L/ha v fazi 5-7 listov, oziroma
dokler je možen prehod z mehanizacijo;
- na žitih v odmerku 0,5-1 L/ha v fazi ob koncu razrašèanja in
- na okrasnih rastlinah pri vseh tretiranjih. Presledki med
tretiranji naj ne bodo daljši od 10 dni.
Labifito lahko uporabljamo tudi s fertirigacijo in sicer v odmerku
6-8 L/ha. Uporabljamo ga lahko tudi za razkuževanje ran in to
v odmerku 350 ml/1 L vode, aplikacijo pa izvedemo s èopièem.
LabiMoviCal
Specialno sistemièno foliarno gnojilo na osnovi kalcija
Uèinkovina: kalcij (Ca) 7 % v kelatni in kompleksni obliki,
dušik (N) 1 %, bor (B) v kelatni obliki 0,1 %, aminokisline
in lignosulfonati 40 % (ne vsebue kloridov)
Embalaža: 1 L, 5 L
LabiMoviCal je popolnoma topno in izredno sistemièno
kalcijevo foliarno gnojilo, ki ga rastlina lahko v celoti sprejme
skozi listno površino in korenine. Glavna naloga kalcija je
vzpostavitev trdnega tkiva in je neobhodno potreben pri
izgradnji rastlinskih organov, še posebej plodov, katerim
poveèa premer, okus, obarvanost, prepreèuje pojav fizioloških
bolezni (grenka pegavost) ter se s tem poveèa komercialna
uporabnost (skladišèenje). LabiMovical priènemo uporabljati v
èasu takoj po zavezanju plodov pa do spravila, vedno pa pred
pojavom znakov pomanjkanja.
037
Foliarna gnojila
Uporaba: LabiMoviCal uporabljamo foliarno, na rastlinah, ki so
bolj obèutljiva za pomanjkanje kalcija, kot so jablana (grenka
pegavost), paradižnik, paprika in jajèevec (cvetenje in
trohnoba), solata, kitajsko zelje, jagode, krompir in druge
industrijske rastline, vinska trta idr. v konc. 0,20-0,40 %, pri
fertirigaciji pa 5-10 L/ha.
števila zrn v klasu, bolj polna zrna, višje bejakovine in
podaljšanje vegetacije, v odmerku 15 L/ha v èasu škropljenja
s fungicidi v klas. S tem se izognemo dodatnemu prehodu s
strojem pri dognojevanju z mineralnimi gnojili.
- v koruzi v odmerku 15-20 L/ha za doseganje višjih in
enakomernih pridelkov v razvojni fazi 4-6 listov in tudi
kasneje, dokler je možen prehod s strojem. Kombiniramo ga
lahko s herbicidi (npr. Mustang 306 SE) in jim poveèamo
uèinkovitost.
- v hmelju, prvo tretiranje opravimo pri višini 3,5-4 m v odmerku
15-20 L/ha in drugo ob zaèetku cvetenja v odmerku 25-30 L/ha.
- na krompirju v odmerku 10 L/ha. Prvo tretiranje opravimo
10-14 dni po popolnem vzniku in drugiè preden se vrste strnejo.
LabiSinergic
Specialno foliarno gnojilo na osnovi silicija,
cinka in molibdena
Uèinkovina: cink (Zn) 2 %, molibden (Mo) 0,03 %
LabiSinergic je posebno foliarno gnojilo na osnovi silicija,
cinka in molibdena, ki ga uporabljamo za prehrano rastlin z
omenjenimi mikrohranili. Ima BIO certifikat. LabiSinergic ima
poleg prehranjevalne funkcije tudi stranski (insekticidni) uèinek
proti cikadam, beli mušici in koloradskemeu hrošèu, v
kombinaciji z insekticidi pa deluje sinergistièno.
Uporaba: LabiSinergic lahko uporabimo na hektar skupno
najveè 1,2 L/ha, priporoèa pa se 4-kratna uporaba po 300 ml/ha.
LabiSinergic deluje tudi tudi kot repelent. Na vinski trti se
uporablja v èasu od prièetka cvetenja pa do barvanja, kasneje
pa ne, ker lahko moti preskrbo s kalijem, kar ima za posledico
slabše dozorevanje.
Na jablanah in hruškah deluje tudi kot zaviralec vegetativne
rasti, vendar ne tako uèinkovito kakor sintetièni zaviralci,
vendar je BIO. V primeru uporabe na jagodah in vinski trti, so
plodovi trdnejši in zato bolj odporni na botritis. V integrirani
pridelavi krompirja se ga pri zatiranju koloradskega hrošèa
priporoèa kot dodatek insekticidom (npr. tiametoksam,
acetamiprid, tiakloprid, MAVRIK, LASER, ..).
Last N
Poèasi sprošèujoèe tekoèe dušièno gnojilo za gnojenje poljšèin
Uèinkovina: skupni dušik 25 % (312 g/L); od tega 3,9 % (49
g/L) v nitratni obliki, 3,9 % (49 g/L) v amonijski obliki in
10,6 % (132 g/L) v obliki polimetilen-uree (seèninski obliki)
Opozorila: izogibajmo se škropljenju v vetrovnem in vroèem
vremenu
Embalaža: 10 L, 20/25 L in 200 L in 1.000 L
Last N je najsodobnejši pristop k dušièni prehrani, predvsem
poljšèin. Njegova uporaba poenostavi in poceni proizvodnjo,
pridelek pa je veèji in kvalitetnejši. Zelo pomemben je tudi
vpliv na okolico, saj z nižjimi vsebnostimi dušika dosegamo
višje in boljše pridelke. Zelo pomemben okoljski vidik njegove
uporabe je tudi to, da ne onesnažujemo podtalnice z nitrati.
LAST N nadomešèa dognojevanje z granuliranimi
mineralnimi gnojili, saj je njegova uporaba lažja, hitrejša in
cenejša. Zavedati se je treba, da v bodoèe verjetno ne bo veè
odkupa slabše kvalitete žit in èe bomo hoteli pridelek prodati,
bo moral ta biti kvaliteten.
Uporaba: kot foliarno gnojilo
- v pšenici za doseganje višje specifiène teže zrnja, veèjega
Molytrac 250
Tekoèe molibdenovo gnojilo
Gnojilo bo na voljo samo po predhodnem naroèilu.
Uèinkovina: molibden (Mo) 250 g/L
Mešanje: sredstvo je kompatibilno z veèino FFS
Embalaža: 0,25 L
Molytrac 250 je koncentrirano, èisto molibdenovo tekoèe
gnojilo, ki se ga preprosto dozira. Je specifièno gnojilo za
kapusnice in v kombinaciji z magnezijevimi gnojili za
prepreèevanje sušenja pecljevine na vinski trti.
- kapusnice (cvetaèa, ohrovt, brokoli): v primeru pomanjkanja
in za ohranjanje zelene barve brokolija in prepreèevanje rjavenja
cvetaèe, ga priènemo uporabljati v stadiju 4 pravih listov v
odmerku 250 ml/ha in ponavljamo v razmakih na 10-14 dni;
- vinsko trto: za prepreèevanje pojava sušenja pecljevine,
še posebej v primeru obilnejših padavin pred cvetenjem,
tretiramo pred cvetenjem v odmerku 0,25-0,50 L/ha. Po
potrebi ponovimo v èasu razvoja jagod do strnjenja v grozd;
- oljno ogršèico: v fazi podaljševanja stebla ga uporabimo v
odmerku 250 ml/ha. V primeru pomanjkanja tretiramo v
odmerku 250 ml/ha v stadiju 4-6 listov in ponovimo v stadiju
podaljševanja debla. V primeru moènega pomanjkanja
tretiranje ponovimo èez 10-14 dni;
- zdravilna zelišèa: po vsaki 2-3 rezi v odmerku 250 ml/ha;
- grah in fižol: ko sadike dosežejo 5-15 cm v odmerku
250 ml/ha, v primeru pomanjkanja ponavljamo v 10-14
dnevnih razmakih;
- okrasne rastline (krizanteme, gerbere, nageljni): v èasu
intenzivne rasti v odmerku 125 ml/ha. Opravimo najveè tri
tretiranja v eni sezoni v razmakih 10-14 dni.
Nutrel Advance
o!
v
No
Tekoèa mešanica mikrohranil bora (B), bakra (Cu),
železa (Fe), mangana (Mn), molibdena (Mo) in cinka (Zn)
Uèinkovina: bor (B) topen v vodi 0,36 ut. %, baker (Cu) kot
kompleks topen v vodi 0,15 ut. %, železo (Fe) kot kompleks
topen v vodi 4,5 ut. %, mangan (Mn) kot kompleks topen v
vodi 1,87 ut. %, molibden (Mo) topen v vodi 0,11 ut. %, cink
(Zn) kot kompleks topen v vodi 0,31 ut.%
rastlin. Priporoèa se predhodno preverjanje kompatibilnosti.
Embalaža: 100 ml, 1 L in 25 L
038
Foliarna gnojila
Nutrel Advance je edinstvena formulacija mešanice mikrohranil
v kompleksni obliki, ki je primerna za foliarno tretiranje in prav
tako za fertirigacijo.
Z uporabo gnojila Nutrel Advance lahko izboljšujemo
sledeèe pomanjkljivosti oziroma pomanjkanja:
- železo prepreèuje in zdravi specifiène mikro pomanjkljivosti;
- mangan pozitivno vpliva na encimske procese v rastlini;
- cink je osnovni element rasti, saj se njegovo pomanjkanje
lahko kaže s popolno ustavitvijo vegetativne rasti;
- baker je moèan katalizator za številne kemiène procese v
presnovi rastlin;
- bor ima pomembno vlogo pri kaljivosti cvetnega prahu,
sintezi nukleinskih kislin in pri rasti meristema;
- molibden je aktivator encimskih funkcij ter ima pomembno
vlogo pri sintezi beljakovin.
Uporaba:
a) za fertirigacijo:
- za vse kulture: odmerek 15 L/ha. Tretiramo glede na
potrebe kulture skozi celo sezono vegetacije v èasovnem
intervalu 10-14 dni. Uporabimo zadostno kolièino vode, da
zagotovimo pravilno uporabo.
OPOZORILO: ne uporabljamo ga v zaprtih in krožnih fertirigacijskih sistemih. Pripravljeno mešanico uporabimo takoj.
b) za foliarno tretiranje:
- peèkato sadje: tretiramo od brstenja do cvetenja
v konc. 0,10 % (100 ml/hl);
- košèièasto sadje: tretiramo spomladi v konc. 0,10 % (100
ml/hl);
- vinska trta: tretiramo v konc. 0,10 % (100 ml/hl) enkrat
do dvakrat pred cvetenjem v èasovnem razmaku 7-14 dni
ter 1-2 krat po cvetenju v èasovnem intervalu 7-14 dni;
- kivi: tretiramo po brstenju v konc. 0,10 % (100 ml/hl);
- hmelj pri vseh tretiranjih v konc. 0,10 % (100 ml/hl);
Procal
Kalcijevo tekoèe mineralno gnojilo
Uèinkovina: kalcijev oksid (CaO) 16,8 ut.%
rastlin, razen s sredstvi z visoko alkalno reakcijo, mineralnimi
olji in foliarnimi gnojili, razen s tistimi, ki vsebujejo visoke
vsebnosti kalija.
vremenu.
Embalaža: 5 L, 20/25 L, 200 L
PROCAL je tekoèe kalcijevo gnojilo brez dušika, s katerim
prepreèujemo nastanek grenke pegavosti jabolk in trohnenja
muhe na paradižniku in papriki. Uporabljamo ga v 14 dnevnih
razmakih, od oploditve do trgatve.
- jablane: po oploditvi vsakih 15 dni proti grenki pegavosti
jabolk (vsaj 5-6 tretiranj) v odmerku 475-700 ml/100 L vode
(5-7 L/ha). Uporabljamo ga izmenièno s Foliplusom
ali Proteoleafom.
- hruške: po oploditvi vsakih 15 dni za boljšo skladišèno
trpežnost in trdoto plodov (vsaj 3-4 tretiranja) v odmerku
475-700 ml/100 L vode (5-7 L/ha). Uporabljamo ga
izmenièno s Foliplusom.
- košèièasto sadje: po oploditvi vsakih 15 dni za boljšo
skladišèno trpežnost (2-3 tretiranja) v odmerku
300-450 ml/100 L vode (3-4,5 L/ha);
- paradižnik, paprika: po oploditvi, ko se zavežejo prvi plodovi,
vsakih 15 dni proti fiziološkim motnjam, ki se kažejo v obliki
èrnih vdrtih peg, v odmerku 250-350 ml/100 L vode;
- potapljanje plodov peèkarjev: plodove pred skladišèenjem
potopimo v raztopino 1,5-2 L na 100 L vode.
Photrel
Specialno mineralno gnojilo na osnovi magnezija,
mangana, bora, molibdena in žvepla
Uèinkovina: magnezijev oksid (MgO) 13,3 %, mangan (Mn)
7 %, molibden (Mo) 0,04 %, bor (B) 5 % in žveplov trioksid
(SO3) 36,6 %
Formulacija: moèljiv prašek
Opozorila: izogibamo se tretiranju, èe je vroèe in vetrovno
Embalaža: 1 kg, 5 kg, 6 kg
Photrel je posebno mineralno gnojilo na osnovi zelo
pomembnih mikroelementov v doloèenem razmerju, za
doseganje posebnih uèinkov na doloèenih kulturah kot so
kapusnice, križnice in na vinski trti.
Uporaba: kot foliarno gnojilo na
- oljni ogršèici: z njegovo uporabo dosežemo višji pridelek,
predvsem pa višjo vsebnost olja. V primeru jesenske setve
ga lahko prviè uporabimo že do zimskega mirovanja v
odmerku 3 kg/ha in nato še enkrat spomladi pred cvetenjem.
V primeru spomladanske setve opravimo prvo tretiranje v
stadiju 4-9 pravih listov in tretiranje èez 10 dni ponovimo;
- ostale križnice in kapusnice: s tretiranjem priènemo v
stadiju 4-6 razvitih listov in po potrebi ponovimo èez 10-14
dni. Odmerek 3 kg/ha.
- vinski trti: za povišanje aromatiènih snovi v odmerku
3 kg/ha, opravimo vsaj dva tretiranja pred cvetenjem v
razmakih 10-14 dni in ponovimo 1-2 krat v èasu od
formiranja jagod do prièetka barvanja oziroma mehèanja;
- èebula: v odmerku 3 kg/ha tretiramo prviè v stadiju 4-6 listov
in ponovimo èez 10-14 dni.
pH minus
Tekoèe mineralno gnojilo na osnovi fosforja in dušika za
uravnavanje kislosti škropilne brozge
Uèinkovina: 3,0 % dušika, 34,5 g/L skupnega dušika N
(34,5 g/L amonijskega dušika) in 17,0 % = 190 g/L
difosforjevega pentoksida (P2 O5)
pH minus je tekoèe vodotopno sredstvo za uravnavanje
kislosti z razširjenimi lastnostmi za uravnavanje pH pri uporabi
kontaktnih in sistemiènih insekticidov, fungicidov, herbicidov
ter foliarnih gnojil. Pripravek uporabimo, da se izognemo
problemom tretiranja zaradi trde vode ali visokega pH-ja vode.
Uporaba pH minus-a omogoèa nadzor nekaterih faktorjev, kot
so kompatibilnost razliènih sredstev, pH vode, trdote vode (na
splošno kvaliteto vode). V teh pogojih veliko FFS daje dobre
rezultate.
Naèin delovanja:
- pH minus izboljša omoèljivost in pokrovnost, kar poveèa
delovanje FFS in zmanjšuje možnost fitotoksiènosti;
- izboljša kutikularno penetracijo in poveèa delovanje
039
Foliarna gnojila
fitofarmacevtskih sredstev ter foliarnih gnojil;
- prepreèuje hitro hidrolizo alkalno obèutljivih
fitofarmacevtskih sredstev, kot so organofosfati, sintetièni
piretroidi, klorirani hidroksidi, karbamati in biološki insekticidi
(Bacillus thuringiensis in podobni);
- nevtralizira nekatere raztopljene soli in zmanjšuje elektrièno
konduktivnost (E.C.) trde vode za pripravo škropilne brozge
do optimalne pH vrednosti;
- izboljšuje kompatibilnost koncentriranih emulzij s foliarnimi gnojili.
Uporaba:
- za znižanje pH vrednosti vode: pripravek damo v vodo
vedno pred ostalimi sredstvi, da najprej uravnamo pH vode.
Odmerek pripravka je odvisen od trdote vode. Priporoèljivo je
zaèeti z manjšim odmerkom pripravka (44 ml/100 L vode). Ob
uporabi pH minusa se voda obarva rahlo vijolièno. Èe pri
pripravi brozge opazimo pojav rahlega neskladja, dodamo še
okoli 10 ml sredstva na 100 L vode, oz. nadaljujemo, dokler
brozga ne doseže zadovoljive suspenzibilnosti. Pri odmerku
74-104 ml pripravka na 100 L vode lahko znižamo pH
vrednost iz 8 na 6,5;
- kot foliarno gnojilo uporabljamo pH minus v koncentraciji
1,5-2 ‰ (1,5-2 L/ha).
Promag
Tekoèe mineralno gnojilo na osnovi magnezija s
sekundarnimi hranili
Uèinkovina: magnezijev oksid (MgO), topen v vodi 6 ut. %
in žveplov trioksid (SO3), topen v vodi 12 ut. %
Embalaža: 200 ml, 1 L, 20 L, 200 L
Uporaba: je tekoèe magnezijevo gnojilo za prepreèevanje, pa
tudi odpravljanje kloroz, ki jih povzroèa pomanjkanje
magnezija, še posebej na vinski trti (kloroza na listih in sušenje
pecljevine). Prvenstveno se uporablja za foliarno tretiranje,
možna pa je tudi uporaba s fertirigacijo na:
- vinski trti (prepreèevanje kloroze na listih in sušenja
pecljevine) v odmerku 90-120 ml/100 L vode (0,9-1,2 L/ha)
foliarno trikrat v èasu pred cvetenjem in 120-150 ml/100 L
vode (1,2-1,5 L/ha) 3-4 krat po cvetenju na 14 dni;
- sadnem drevju: 100-120 ml/100 L vode (1,0-1,2 L/ha na
1000 L vode) v zaèetku vegetacije;
- paradižniku, papriki, jajèevcih: 40-60 ml/100 L vode
foliarno v èasu vegetacije vsakih 10-15 dni;
- melonah in lubenicah: 90-120 ml/100 L vode foliarno po
presaditvi, med vegetacijo;
- cvetlicah in okrasnih rastlinah: 50-60 ml/100 L vode
foliarno med vegetacijo vsakih 12-15 dni.
Proteoboom
bakrov sulfat in mineralnimi olji
Embalaža: 1 kg
Uporaba: PROTEOBOOM je mineralno gnojilo z visokimi
vsebnostmi NPK, namenjeno foliarni uporabi in fertirigaciji.
Prav zaradi teh visokih vsebnosti makroelementov, ga lahko
uporabljamo tudi kot osnovno gnojilo. Uporabljamo ga v
glavnem za pospeševanje rasti v zgodnejših razvojnih fazah,
pri doloèenih kulturah pa ga lahko uporabljamo v vseh fazah
vegetativne rasti na:
- paradižniku, papriki, melonah, lubenicah, buèah,
jajèevcih: tedensko 150-300 g/100 L vode;
- vinski trti: do cvetenja v odmerku 200-350 g/100 L vode;
- industrijskih rastlinah (sladkorna pesa, koruza): na 2-3
tedne 3,5-5 kg/ha;
- listnati zelenjavi: vsake 2-3 tedne 250-350 g/100 L vode;
- okrasnih rastlinah: 150-350 g/100 L vode.
Proteoleaf
Mineralno gnojilo na osnovi kalija s fosforjem, dušikom in
mikroelementi
Uèinkovina: dušik (N) 3 ut.%, fosfor (P2O5) 5 ut.%, kalij
(K2O) 40 ut.%, magnezij (Mg) 3 ut.%, bor (B) 0,05 ut.%,
železo (Fe) 0,1 ut.%, mangan (Mn) 0,05 ut.%, molibden
(Mo) 0,001 ut.% in cink (Zn) 0,01 ut.%
rastlin, razen z visoko alkalnimi sredstvi in mineralnimi olji ter z
veèino foliarnih gnojil
Embalaža: 1 kg, 25 kg
Uporaba:
- vinska trta in sadne rastline: ob pojavu prvih znakov
pomanjkanja, za doseganje višje sladkorne stopnje in
zgodnejšega dozorevanja pa 2-4 tedne pred trgatvijo v
odmerku 300-450 g/100 L vode (3-4,5 kg/ha);
- sladkorna pesa: 2-4 tedne pred spravilom pridelka v
odmerku 2,5-3,5 kg/ha;
- paradižnik, melone, buèe: 250-350 g/100 L vode;
- okrasne rastline in listnata zelenjava: 200-300 g/100 L
vode. Tretiramo v zadnji periodi dozorevanja, pred spravilom
pridelka;
- hidroponske kulture: pri pripravi osnovne raztopine
uporabimo Proteoleaf v 15-20 % koncentraciji. Gnojilo za
irigacijo razredèimo z vodo v dozah, ki so primerne za doloèeno
kulturo. Pri fertirigaciji uporabimo 2 % konc. za okrasne rastline in
2-3 % za vrtnine in sadne rastline. Na pešèenih tleh uporabimo
predvideno dozo z veèkratno aplikacijo.
Protifert LMW
Tekoèe, BIOLOŠKO gnojilo na osnovi aminokislin BIOSTIMULANT
Mineralno gnojilo na osnovi NPK z mikroelementi
Uèinkovina: dušik (N) 20 ut.%, fosfor (P2O5) 20 ut.%, kalij
(K2O) 20 ut.%, bor (B) 0,01 ut.%, železo (Fe) 0,02 ut.%,
mangan (Mn) 0,01 ut.%, molibden (Mo) 0,001 ut.% in cink
(Zn) 0,002 ut.%
rastlin, razen z visoko alkalnimi sredstvi, sredstvi, ki vsebujejo
Uèinkovina: suha snov 56 ut.%, 7,4 ut.% skupnega dušika,
od tega 7 ut.% (19 aminokislin) v organski obliki in 0,4
ut.% v amonijski obliki in organski ogljik (C) 20,5 ut.%
Opozorila: je kompatibilen z veèino sredstev za varstvo rastlin,
vendar se pred uporabo kombinacij priporoèa narediti test. Ni
priporoèljivo mešanje s pripravki na osnovi moèljivega žvepla
pri izredno visokih temperaturah, s pripravki na osnovi
dinokapa in meptil-dinokapa ter s pripravki na osnovi bakra,
040
Foliarna gnojila
saj je ta kombinacija za veèino kulturnih rastlin fitotoksièna,
razen za oljke, žita in èebulo
Proizvaja: SICIT, Chiampo, Italija
Embalaža: 30 ml, 200 ml, 1 L, 5 L, 20 L
FOLIARNA UPORABA
- jablane in hruške: v mladih nasadh ga uporabljamo za
boljšo izgradnjo ogrodja drevesa v odmerku 300 ml/100 L
vode, pred cvetenjem za uravnavanje in stimulacijo brstenja
ter diferenciacijo v odmerku 250 ml/100 L vode, v èasu
odpadanja cvetnih listov za boljše zavezanje plodov v
odmerku 300 ml/100 L vode, v èasu debelitve plodov za
poveèanje premera. Priporoèa se mešanje s foliarnimi gnojili,
ki vsebujejo fosfor in kalij, v odmerku 250-400 ml/100 L vode,
za prepreèevanje kloroz v kombinaciji, npr. z železovimi kelati,
pa tudi uporaba samega Protiferta izboljša sprejem železa iz
tal v odmerku 350-400 ml/100 L vode. V primeru stresnih
situacij, kot so nizke temperature spomladi (slane), v èasu
pred in med cvetenjem, visoke temperature, suša in moèa v
odmerku 300-400 ml/100 L vode. V primeru poškodb od
toèe, ga uporabljamo v kombinaciji s fungicidi kot sta Merpan
80 WDG ali Thiram 80 WG, saj reaktivirata in razkužita
poškodovane celice.
- košèièarji: velja enako kot za jablane in hruške, le da so
odmerki nižji za 100 ml/100 L vode.
- vinska trta: za boljšo oplodnjo in manjši osip in s tem tudi
višji in kvalitetnejši pridelek (višje vsebnosti sladkorja),
opravljamo tri osnovna tretiranja, v odmerku 250-300 ml/
100 L vode: prviè v èasu cvetenja, drugiè ko jagode dosežejo
velikost graha in tretjiè ko se jagode priènejo barvati oz.
mehèati. V tem èasu je priporoèljivo uporabljati tudi gnojila,
ki vsebujejo fosfor in kalij, npr. FOLIPLUS ali samo kalij, npr.
PROTEOLEAF. Tretiramo lahko tudi ob vsakem škropljenju s
sredstvi za varstvo rastlin, vendar se je potrebno izogibati
kombinacijam z bakrenimi pripravki, pripravki ki vsebujejo
meptil-dinokap (Karathane Gold) in moèljivimi žvepli pri
visokih temperaturah. Izogibati se moramo tudi tretiranj s
Protifertom vsaj 4-5 dni po škropljenju z bakrenimi pripravki.
V primeru poškodb od toèe tretiramo poškodovan vinograd
v najkrajšem èasu s kombinacijo Protiferta LMW v odmerku
250-350 ml/100 L vode s fungicidom Folpan 80 WDG, saj
reaktivira poškodovane celice. Kombinacije s specifiènimi
botriticidi izboljša njihovo delovanje. Za prepreèevanje kloroz
v kombinaciji npr. z železovimi kelati, ga uporabimo v
odmerku 250-300 ml/100 L vode. Uporaba samega Protiferta
v odmerku 350-400 ml/100 L vode lahko izboljša sprejem
železa iz tal.
- jagoda: s škropljenjem priènemo ob pojavu prvih cvetnih
brstov in tretiramo vsakih 14 dni do obiranja. Protifert
pospeši dozorevanje, poveèa se kvaliteta in premer plodov.
Za daljši èas rodnosti nadaljujemo s tretiranjem še po prvem
obiranju. Uporabljamo ga skupaj s sredstvi za varstvo rastlin
in foliarnimi gnojili. Tudi tretiranje v èasu presajanja poveèa
pridelek. Protifert uporabljamo v odmerku 300-500 ml/100 L.
- èebula in èesen: tretiramo vsakih 20 dni, dobro omoèimo.
Poveèa se premer èebulic, njihova obstojnost in èas
skladišèenja. Možna je tudi kombinacija z bakrenimi pripravki,
katerih odmerek se zmanjša za najmanj 25 %. Pred sajenjem
se priporoèa namakanje èebulic za 4-8 ur v raztopini
Protiferta; odmerek 300 ml/100 L vode.
- paradižnik, paprika, jajèevci: tretiramo v èasu cvetenja,
zavezanja plodov in ob spreminjanju barve plodov.
Priporoèljivo ga je kombinirati s foliarnimi gnojili, ki
vsebujejo cink (Zn), saj zmanjša virusni efekt, èe tretiramo
preventivno. Odmerek 300 ml/100 L vode.
- krompir: za poveèanje pridelka in izboljšanje kvalitete
tretiramo najmanj trikrat v odmerku 3 L/ha: prviè, ko krompir
doseže višino 15 cm, drugiè, ob prièetku debelitve gomoljev
(velikost lešnika) in tretjiè, 14 dni po drugem tretiranju.
- sladkorna pesa: tretiramo tri do štirikrat v kombinaciji z
drugimi sredstvi za varstvo rastlin. Lahko zamenja mineralna
olja. Prepreèuje šok, ki ga povzroèajo herbicidi za tretiranje
po vzniku, suša in toèa. Odmerek 3-5 L/ha.
- zelje, ohrovt, cvetaèa itd.: izboljša se prijem sadik po presaditvi.
Pospeši dozorevanje in kakovost pridelka. Obnavlja rast tudi v
neugodnih klimatskih razmerah, npr. vroèina, suša, moèa.
Tretiramo najmanj trikrat v odmerku 300-400 ml/100 L vode:
prviè, po presaditvi, nato 2-3 krat v 2-3 tedenskih presledkih.
- solata: tretiramo pred presajanjem dva do trikrat v kratkem
èasu. Po presaditvi tretiramo vsakih dvajset dni. Spomladi in
jeseni poveèa rast in razvoj ter pospeši dozorevanje, poveèa
kakovost in obstojnost. Protifert uporabljamo v odmerku
200-250 ml/100 L vode.
- korenje, peteršilj: tretiramo trikrat v 2-3 tedenskih presledkih.
Priènemo, ko koren doseže debelino svinènika ali ko je listje
primerne velikosti za tretiranje. Po aplikaciji s herbicidi po
vzniku pomaga premostiti šok in zmanjša negativni vpliv
herbicidov na posevek. Protifert uporabljamo v odmerku
300-400 ml/100 L vode.
- okrasne rastline in cvetlice: podaljša èas cvetenja, poveèa
kakovost in kolièino cvetov rastlin. Protifert uporabljamo v
odmerku 150-300 ml/100 L vode.
FERTIRIGACIJA - trajni nasadi - sadovnjaki, vinogradi
Sadno drevje in trto v polni rodnosti prehranjujemo od zaèetka
vegetacije do zaèetka zorenja v odmerku 20-30 ml/drevo oz.
trs letno. V èasu izoblikovanja habitusa so priporoèljive
pogostejše aplikacije v odmerku 10-15 ml/drevo oz. trs letno.
Mlada drevesa oz. trse namakamo v odmerku 5-10 ml/drevo
oz. trs. Èe namakamo po celi površini moramo odmerek
poveèati za 15%. Tretiramo skupaj z drugimi gnojili, ki
vsebujejo mikroelemente in NPK.
POSEBNE APLIKACIJE
- stresne situacije zaradi zmrzali, visokih temperatur, suše,
moèe in toèe ali uporabe nepravilnega ali previsokega
odmerka sredstva za varstvo rastlin, ki je povzroèil
fitotoksiènost, tretiramo najkasneje v roku 24-48 ur od
dogodka. Tretiramo 1-2 krat v 7 dnevnem intervalu v odmerku
400-500 ml/100 L vode, ali 250-300 ml/100 L vode v primeru
trajnih nasadov, okrasnih in cvetoèih rastlin.
- v primeru okuženih dreves z virusom opravimo 7 tretiranj na
vsakih 10-12 dni v odmerku 500 ml/100 L vode, v primeru
okuženih okrasnih rastlin pa tretiramo preventivno v odmerku
200-300 ml/100 L vode.
- v kombinaciji s foliarnimi herbicidi za uporabo v poljedelstvu
in trajnih nasadih, ga uporabljamo v odmerku 3-5 L/ha.
- v primeru pojava nematod v poljedelstvu in v jagodah
tretiramo v normalnih odmerkih, s foliarno aplikacijo ali z
namakanjem.
Protifert cink
o!
v
No
Tekoèe, organsko in mineralno gnojilo na osnovi
aminokislin s cinkom
Uèinkovina: dušik (N) v organski obliki 3 %, skupni dušik
3,,3 %, aminokisline in peptidi 19 %, organski ogljik (C)
10% in cink (Zn) 6 %
priporoèljiva uporaba kombinacij s FFS pri izredno visokih
temperaturah.
Embalaža: 1 L, 5 L
041
Foliarna gnojila
Uporaba: kot foliarno gnojilo na:
- peèkarjih v odmerku 3-5 L/ha (30-50 ml/10 L vode), od
zaèetka vegetacije pa do zavezanja plodièev;
- vinski trti v odmerku 4-6 L/ha (40-60 ml/10 L vode), v èasu
prièetka povešanja kabrnikov, pred cvetenjem in takoj po
oplodnji;
- citrusih v odmerku 2-3 L/ha (20-30 ml/10 L vode), med
fazo zelenega brsta in prièetkom formiranja brstov;
- vrtninah v odmerku 2-4 L/ha (20-40 ml/10 L vode, ob
prièetku vegetativne rasti in
- koruzi v odmerku 2-4 L/ha v fazi 4-6 razvitih listov,
- žitih v odmerku 2-4 /ha v èasu konca razrašèanja in
- hmelju v odmerku 2-4 L/1.000 L. Tretirati priènemo pri višini
rastlin 2,5 m.
Protifert fosfit K
razvijejo veè luskov in s tem se poveèa tudi pridelek;
- v koruzi v odmerku 0,5-1 L/ha v fazi 5-7 listov, oziroma
dokler je možen prehod z mehanizacijo;
- na žitih v odmerku 0,5-1 L/ha v fazi koncem razrašèanja in
- na okrasnih rastlinah v odmerku 250-300 mL/100 pri vseh
tretiranjih. Presledki med tretiranji naj ne bodo daljši od 10 dni.
Protifert kalcij
aminokislin s kalcijem
o!
v
No
aminokislin s fosforjem in kalijem
Uèinkovina: dušik (N) v organski obliki 5 %, dušik (N) v
amonijski obliki 0,5 %, skupni dušik 5,5 %, proste aminokisline
5 %, skupne aminokisline 31,2 %, organski ogljik (C) 15%,
suha snov >53 % ter fosfor (P) 15 % in kalij (K) 10 %
temperaturah.
Embalaža: 1 L, 5 L
Protifert fosfit K je sistemièno foliarno gnojilo na osnovi
kalijevega fosfita. Gnojilo je izredno vodotopno in rastlina ga
zelo lahko sprejema skozi listje in korenine. Je izredno uèinkovito
kot PK gnojilo, kot biostumulator, poveèa pa tudi odpornost
rastlin proti nekaterim gliviènim boleznim, kot je npr. peronospora
na vinski trti, hmelju in buènicah ter fitoftora na krompirju.
Uporaba:
Foliarna tretiranja:
- na vinski trti v odmerku 250-350 mL/100 v èasu od zaèetka
vegetacije pa do prièetka mehèanja jagod. Skupno se ne
priporoèajo veè kot trije polni odmerki v eni rastni dobi;
- na hmelju v odmerku 250-350 mL/100 v vseh razvojnih
fazah, še posebej pa v generativnem obdobju od zaèetka
cvetenja pa do oblikovanja storžkov;
- na oljkah v odmerku 250-350 mL/100 v èasu od zaèetka
vegetacije do približno 10 % konène velikosti plodov;
- na buèkah in kumarah v odmerku 250-350 mL/100 v èasu
takoj po presajanju v 10 dnevnih intervalih:
- v oljnih buèah, melonah in lubenicah v odmerku 250-350
ml/100 L v èasu ko rastline razvijejo 3-4 prave liste, pa dokler
se vrste ne strnejo in ni veè mogoè prehod s strojem.
Presledki med tretiranji naj ne bodo daljši od 10 dni;
- na paradižniku in jajèevcih po presajanju v odmerku
300-350 mL/100. Presledki med tretiranji naj ne bodo daljši
od 10 dni;
- na krompirju v odmerku 100-150 mL/100 L pri vseh tretiranjih;
- na peèkarjih, košèièarjih in aktinidiji v odmerku 250-350
ml/100 L vode 2-3 krat v zaèetni fazi vegetacije;
- na jagodah v odmerku 250-350 ml/100 L vode v èasu do
cvetenja;
- v oljni ogršèici v odmerku 0,5-1,0 L/ha prviè v jeseni od 4.
lista dalje in drugiè spomladi pred cvetenjem. Poveèa se
razvoj koreninskega sistema, rastline so bolj odporne in lažje
prenašajo stres zaradi neugodnih vremenskih razmer, rastline
Uèinkovina: dušik (N) v organski obliki 4 %, aminokisline
in peptidi 25 %, organski ogljik (C) 13% in kalcij (CaO) 6 %
dinokapa (Karathane EC/Gold in Sabithane) ter s pripravki na
osnovi bakra, saj je ta kombinacija za veèino kulturnih rastlin
fitotoksièna, razen za oljke, žita in èebulo.
PROTIFERT kalcij je specialno foliarno gnojilo, kjer je kalcij kot
kation Ca++ vezan na aminokisline in kratke peptide.
Aminokisline pospešijo in olajšajo sprejem kalcija skozi listno
površino, aktivni lub in skozi plodove. Aminokisline delujejo
kot prenašalec, zato sta kalij in kalcij mobilnejša kot pri uporabi
obièajnih foliarnih gnojilih. Razporeditev kalcija v plodovih je
veliko bolj enakomerna, kar je zelo pomembno pri prepreèevanju
fizioloških bolezni, kot je npr. grenka pegavost jabolk.
Aminokisline pospešujejo delitev celic, uravnavajo ravnovesje
med hormoni, stimulirajo pomembne encimatske procese,
olajšajo transport mineralnih hranil, delujejo antistresno,
poveèajo delovanje sredstev za varstvo rastlin,....
PROTIFERT kalcij je po standardih MIPAF cirkular no. 8, z
dne 13/09/1999, dovoljen tudi v ekološki pridelavi.
PROTIFERT kalcij vsebuje le 6 % kalcija, vendar je zaradi
kompleksa z aminokislinami in peptidi izredno uèinkovit,
rastlina ga hitro sprejme, je zelo mobilen in se enakomerno
razporeja v plodovih. Kljub nizki koncentraciji vsebujejo
plodovi veè kalcija kot pri uporabi klasiènih kalcijevih foliarnih
gnojil. Nizka koncentracija pripravka za uporabo je primerna za
veèino rastlin, ki potrebujejo kalcij. Veèletni poskusi so
pokazali, da njegova uporaba tudi za 70 % zmanjšuje pojav
porjavenja povrhnjice in poviša vsebnost kalcija v pulpi tudi do
25 %. Višje vsebnosti v plodovih zagotavljajo višjo trdoto in
okus plodov in s tem boljšo trpežnost pri prevozu in
skladišèenju. Pri doloèenih sadnih vrstah je opažena tudi
poveèana obarvanost plodov s sekundarnim barvilom, kot je
primer rdeèe-oranžnega lièka pri zlatem delišesu.
Uporaba:
- jablane (grenka pegavost), breskve, nektarine, marelice,
kiwi in èešnje v èasu od odpada venènih listov do 20 dni
pred spravilom, v intervalih na 12-15 dni v konc. 0,2-0,25 % ;
- paradižnik (èrna pegavost) 2-4 tretiranja v konc. 0,2-0,25 %.
S tretiranji priènemo ob prièetku cvetenja na prvih grozdièih;
- zaèimbe in okrasne rastline, tretirati priènemo ob pojavu
6-8 lista, v razmakih 14 dni opravimo 2-4 tretiranja;
- jagode: v odmerku 2-2,5 L ha v 10-14 dnevnih intervalih, v
èasu od oploditve pa do prièetka barvanja plodov.
042
Foliarna gnojila
Protifert kalij
aminokislin s kalijem
Uèinkovina: dušik (N) v organski obliki 4 %, aminokisline
in peptidi 25 %, proste aminokisline 10 %, organski ogljik
(C) 10 % in kalij (K2O) 16 %
dinokapa/meptil-dinokapa ter s pripravki na osnovi bakra, saj
je ta kombinacija za veèino kulturnih rastlin fitotoksièna, razen
za oljke, žita in èebulo.
Embalaža: 1 L, 5 L
PROTIFERT kalij je specialno foliarno gnojilo, kjer je kalij kot
kation K+ vezan na aminokisline in kratke peptide.
Uporabljamo ga v primeru znakov pomanjkanja, še posebej na
vinski trti in v èasu debeljenja ter zorenja plodov. Z njegovo
uporabo saniramo znake pomanjkanja, poveèa se obarvanje in
suha snov (sladkor) plodov, pospešimo pa tudi dozorevanje in
dosegamo višje pridelke. Izredno je pomembna njegova
uporaba v stresnih situacijah zaradi suše, saj kalij uravnava
dihanje rastlin, aminokisline pa delujejo antistresno.
Uporaba:
- vinska trta: v primeru pomanjkanja tretiramo po potrebi 2-3
krat v razmakih na 10-12 dni. V primeru pogostega pojava
venenja grozdov ga priènemo uporabljati vsakih 10-12 dni, v
èasu od fenofaze F (grozdièi se ovešajo). V normalnih
razmerah ga uporabimo za zadnja 2-3 tretiranja v konc. 0,250,35 % za doseganje višje sladkorne stopnje in boljšega
dozorevanja lesa;
- jablane, hruške, breskve, nektarine, marelice, èešnje in
višnje v èasu debeljenja do prièetka spreminjanja barve, 2-3
tretiranja v konc. 0,2-0,25 %;
- oljke: 2-3 tretiranja po cvetenju med vegetacijo v konc. 0,3-0,4 %,
- paradižnik in krompir za 2-3 tretiranja v konc. 0,3-0,4 % in
- okrasne rastline zadnja tretiranja v konc. 0,2-0,3 %.
Protifert mangan
!
vo
o
N
prièetku vegetativne rasti;
- v žitih v odmerku 2-4 L/ha, prviè jeseni v fazi dveh
razgrnjenih listov (BBCH 12), drugiè v èasu razrašèanja
(BBCH 25-27), ko je že zaznanih 5-7 stranskih poganjkov in
tretjiè po potrebi v fazi zastavièarja in
Protifert magnezij
o!
v
No
aminokislin z magnezijem
3,0 %, aminokisline in peptidi 18,7 %, organski ogljik (C)
10% in magnezij (Mg) 5 %
temperaturah.
Embalaža: 1 L, 5 L
- na vinski trti v odmerku 4-6 L/ha (40-60 ml/10 L vode), v
primeru pomanjkanja že pred cvetenjem, drugaèe pa 3-4 krat
v 10-14 dnevnih razmakih v èasu 10 dni po cvetenju do
prièetka mehèanja/barvanja;
- na peèkarjih v odmerku 3-6 L/ha (30-60 ml/10 L vode), v
èasu odpada venènih listov do formiranja popolne listne
mase;
- na vrtninah v odmerku 4-6 L/ha (40-60 ml/10 L vode, ob
prièetku vegetativne rasti;
- v žitih in krompirju v odmerku 5-6 L/ha, v primeru
verjetnosti pomanjkanja;
- na oljni ogršèici v odmerku 2-4 L/ha jeseni od 4 listov
dalje in spomladi ob prièetku rasti in
- na hmelju v odmerku 2-4 L/1.000 L, 2-3 krat v 14 dnevnih
presledkih od višine hmelja 2 m dalje.
Protifert železo
Sestavljeno mineralno gnojilo na osnovi
železa (Fe) In organskega dušika (org N)
aminokislin z manganom
3,3 %, aminokisline in peptidi 19 %, organski ogljik (C)
10% in mangan (Mn) 6 %
temperaturah.
Embalaža: 1 L, 5 L
- na peèkarjih v odmerku 3-5 L/ha (30-50 ml/10 L vode), v
primeru pomanjkanja že pred cvetenjem, za ohranjanje zelene
osnovne barve pri doloženih sortah, pa priènemo s tretiranjem
6 tednov po cvetenju v presledkih na 10-14 dni do spravila;
- na vinski trti v odmerku 4-6 L/ha (40-60 ml/10 L vode), v
èasu prièetka povešanja kabrnikov, pred cvetenjem in v
primeru pomanjkanja še enkrat po oplodnji;
- na vrtninah v odmerku 2-4 L/ha (20-40 ml/10 L vode, ob
Uèinkovina: železo (Fe), topno v vodi 5 ut. % org.dušik (N),
topen v vodi 4 ut. %
Mešanje: sredstvo je kompatibilno z veèino foliarnih gnojil,
razen tistih z visoko alkalno reakcijo in sredstvi za varstvo
rastlin, razen z bakrovimi fungicidi, sredstvi, ki vsebujejo
uèinkovino hepril-dinokap in žveplo pri visokih temperaturah
ter mineralnimi olji
Protifert železo je tekoèe foliarno gnojilo na osnovi železa in
dušika v organski obliki, za prepreèevanje in odpravljanje
pomanjkanja železa. Železo je kot element slabo mobilno po
rastlini, zato je v Protifert železo vezano z organskim dušikom,
ki deluje kot njegov hiter prenašalec v vse tiste dele rastlin, kjer
se pojavi pomanjkanje. Železo je kot element prisotno v
velikem številu encimov, še posebej tistih, ki vplivajo na
respiracijo, torej je potreben za energijo in izgradnjo klorofila.
043
Foliarna gnojila
Uporaba:
- jagode: 150-200 ml/100 L vode foliarno po presajanju in
- vinska trta, citrusi, peèkarji in košèièarji: 200-300 ml/100 L
vode foliarno in 2-3 L/10 ar pri fertirigaciji v zaèetku
vegetacije do cvetenja;
- fižol, paradižnik, cvetaèa, brokoli, èebula: 150-200 ml/hl
vode foliarno in 2-3 L/10 ar pri fertirigaciji, po presajanju do
cvetenja;
- listnata zelenjava: 100-120 ml/100 L vode foliarno in
1,5-2 L/10 ar pri fertirigaciji po presajevanju;
- drevesnice in trsnice: 100-150 ml/100 L vode foliarno in
1-2 L/10 ar pri fertirigaciji od umiritve rasti;
- cvetlice in okrasne rastline: 100-150 ml/100 L vode foliarno
in 1-3 L/10 ar pri fertirigaciji od zaèetka vegetacije do cvetenja;
Protifert žveplo
!
vo
o
N
aminokislin z žveplom (bio-certifikat v pripravi)
- vinski trti v odmerku 240-330 ml/100 L vode;
- peèkarjih koncem zime v odmerku 2-2,5 L/100 L in letna
tretiranja v odmerku 250-330 ml/100 L vode;
- jagodah za spomladanska tretiranja v odmerku
250-330 mL/100 L vode;
- oljkah koncem zime v odmerku 1,5-2,0 L/100 L vode in
spomladi v odmerku 250-330 mL/100 L vode;
- vrtninah za spomladanska in poletna tretiranja v odmerku
200-250 mL/100 L vode;
- v oljni ogršèici v odmerku 2,5-3,3 L/ha jeseni os 4 listov dalje
in spomladi ob prièetku vegetacije;
- žitih v odmerku 2,5-3,3 L/ha prviè v èasu prvega kolenca za
boljši razvoj endosperma;
- hmelju v konc. 0,25-,035 % pri vseh sortah obèutljivih na
pepelovko, pri ostalih pa v najbolj nevarnem èasu.
- na okrasnih rastlinah in cveticah za spomladanska tretiranja
v odmerku 250-330 mL/hl.
SLO-N
Uèinkovina: dušik (N) v organski obliki 3,5 %, skupni dušik
3,7 %, proste aminokisline 6,0 %, skupne aminokisline
21,8 %, organski ogljik (C) 11%, suha snov >63 % in žveplo
(S) 33 %
Formulacija: koncentrirana suspenzija
tudi z srestvi na osnovi Ampelomyces quisqualis: AQ-10, ni pa
kompatibilno z moèno alkalnimi sredstvi kot je bordojska
brozga, mineralnimi olji, kaptanom, diklofluanidom, dodinom
in z vsemi ostalim sredstvi, ki niso kompatibilni z žveplom. Pred
vsako uporabo kombinacij priporoèamo, da naredite test
kompatibilnosti.
Embalaža: 1 L, 5 L
Protifert žveplo je posebna kombinacija elementarnega
žvepla in hidroliziranih proteinov, ki bazirajo na velikem številu
prostih aminokislin in peptidov s kratkimi verigami in nizki
molekularni teži. To je tudi lastnost vseh pripravkov „družine
Protifert“, ki jih bistveno razlikuje od podobnih pripravkov na
osnovi aminokislin.
Žveplo kot samo postaja pri nekaterih poljedelskih kulturah že
makrohranilo. Izredno pomembno je pri tvorbi endosperma pri
žitih, ki obèutno vpliva na kolièino in kakovost pridelka, od
njega je odvisnen pridelek in vsebnost olja pri oljnicah kot so
npr. oljna ogršèica, oljne buèe, sonènice.
Na sortno znaèilnost ali aromatiko grozdja oz. vina vpliva
veliko dejavnikov, ki jih združujemo v „terrior“, vendar nanjo
lahko vplivamo tudi z uporabo žvepla kot hranila. Uporaba
uèinkovitih žveplovih gnojil v fazi, ko jagode dosežejo velikost
poprovega zrna pa do zapiranj grozdov, lahko pozitivno vpliva
na izrazitejšo aromatiko posameznih sort.
Prav tako je tudi izrazit okus èebule in èesna ter kapusnic
odvisen od zadostne kolièine žvepla.
Protifert žveplo pa ima zaradi žvepla tudi stranske uèinke na
posamezne bolezni in škodljivce. Poveèuje odpornost rastlin
proti pepelovkam, tudi škrlupu, rjam in kodravosti ter tudi proti
pršicam prelkam in šiškaricam, kaparjem, podobno kot
polisulfidi.
Protifert žveplo ima zaradi posebne formulacije izredne
kvalitete:
- izredna odpornost na izpiranje zaradi padavin
- poveèanje uèinkovitosti FFS v kombinaciji
- izredna selektivnost do tretiranih rastlin
- odlièna obstojnost na tretirani rastlini
- zmanjšanje možnosti pojava fitotoksiènosti pri visokih
Temperaturah
- izboljšanje kompatibilnosti z drugimi FFS in
- odsotnost prašenja.
Poèasi sprošèujoèe tekoèe dušièno gnojilo za gnojenje
sadnega drevja, vinske trte in zelenjave
Uèinkovina: skupni dušik 28 %; od tega 8 % iz uree in 20 %
iz formaldehidne oblike uree
rastlin, razen z mineralnimi olji. Priporoèa se tretirati s Slo-N v
intervalu, kakšen dan po tretiranju z žveplom.
Proizvaja: INTRACHEM BIO, Italija
Embalaža: 1 L, 5 L in 20 L
Slo-N je raztopina dušiènega gnojila z ureo v formaldehidni
obliki, formulirano za foliarno uporabo, lahko pa se uporablja
tudi za fertirigacijo. Vsebnost dušika urea-formaldehida je 20
% in je dostopen za rastline zelo poèasi, s tem se pa poveèa
uèinek gnojenja. Zaradi svoje posebne sestave (nizka vsebnost
biureta - 0,1 %), se Slo-N lahko uporablja za gnojenje preko
lista v visokih odmerkih za vse kulture, tudi za tiste zelo
obèutljive. Na listni površini ne kristalizira, ampak polimerizira,
kar pomeni, da naredi zelo tanko filmsko oblogo, ki dovoljuje
postopno absorbcijo dušika brez pojava fitotoksiènosti.
Uporaba: Slo-N uporabljamo za:
a) Foliarno tretiranje na:
- vinski trti v odmerku 150-300 ml/hl vode. Prvo tretiranje
opravimo v èasu, ko se razpre 3-4 list (BBCH 13-14), še
posebej, èe so nizke temperature ali pa suša. Drugo tretiranje
opravimo, ko so jagode velikosti bucikine glave. Ponovno
tretiranje je potrebno samo pri sortah, ki dušik potrebujejo
kot je npr. laški rizling in v pogojih, ko je v èasu debelitve
jagod, dušik iz tal blokiran zaradi suše;
- sadnem drevju v odmerku 150-300 ml/hl. Prviè tretiramo v
èasu pred cvetenjem za zagotavljanje dušika in drugiè po
zavezanju plodov za normalen razvoj in debelenje plodov ter
tretjiè po obiranju za tvorbo rezerve dušika v cvetnih brstih,
brez stimulacije ponovne vegetativne rasti;
- oljkah in agrumih v odmerku 150-300 ml/hl. Prviè tretiramo
v èasu pred cvetenjem za zagotavljanje dušika in drugiè po
zavezanju plodov za normalen razvoj in debelenje plodov. Pri
oljkah moramo biti pazljivi v èasu pred cvetenjem, saj je ob
zadostni kolièini padavin na razpolago zadostna kolièina
mineraliziranega dušika iz tal in bi dodatna foliarna aplikacija
044
Foliarna gnojila
lahko pospešila slabo oplodnjo in osip. V takem primeru
uporabimo Slo-N samo v fazi debelitve plodov;
- zelenjava (listnata) v odmerku 150-300 ml/hl. Prvo tretiranje
opravimo takoj po presajanju za stimulacijo umirjene rasti,
drugo tretiranje opravimo med vegetacijo za enakomerno
poveèanje rasti in prepreèevanje stresa zaradi pomanjkanja
dušika ter za zmanjševanje kolièine nitratov v tleh;
- zelenjava (plodovke) v odmerku 150-300 ml/hl. Prvo tretiranje
opravimo takoj po presajanju za stimulacijo umirjene rasti, brez
tvorbe žilavosti in drugo med vegetacijo, še posebej pri
nihanju temperature. Zmanjšuje kolièino nitratov v tleh;
b) za fertirigacijo: pri vseh kulturah uporabljamo 1,5-3 L na
1.000 m2, z odgovarjajoèo kolièino vode vsakih 40-60 dni.
StoPiCal
Visokokoncentrirano gnojilo na osnovi kalcija in fosforja
Uèinkovina: kalcij (CaO) 420 g/L, fosfor (P2O5) 250 g/L in
dušik (N) 69 g/L
Mešanje: sredstvo je kompatibilno z veèino mineralnih gnojil
in sredstvi za varstvo rastlin, vendar je pred mešanjem
priporoèljivo opraviti test kompatibilnosti
Opozorila: izogibamo se tretirati, èe je vroèe in vetrovno
Uporaba:
- na vinski trti za poveèanje števila in trdnosti celic v jagodi
in s tem poveèana odpornost proti okužbi s sivo grozdno
plesnijo (Botriotinia fuckeliana) v èasu okoli 10 dni po
cvetenju v odmerku 3 L/ha v obmoèju grozdja. Ker intenzivna
delitev celic traja 4-5 tednov, tretiranje ponovimo èez 14 dni.
Kalcij v tem primeru deluje kot “malta”, fosfor pa kot “zidaki”.
StoPiCal lahko uporabljamo samega ali v kombinaciji z botriticidom;
- jablanah in hruškah 3-6 tretiranj v odmerku 7-10 L/ha v
èasu od zavezanja plodov v razmakih 10-14 dni za doseganje
veèjega števila celic v plodu, s tem višje trdote in debeline
plodov, poveèa se transportna in skladišèna sposobnost,
poveèa se aromatika, okusnost in obarvanost plodov ter
prepreèuje pojav grenke pegavosti;
- breskve in marelice 3-4 tretiranja v èasu od zavezanja
plodov v odmerku 7-10 L/ha;
- jagodi v odmerku 5 L/ha 2-3 tretiranja v èasu od prièetka
cvetenja pa 10-14 dni pred spravilom;
- papriki, paradižniku, jajèevcu, melonah in lubenicah v
odmerku 5 L/ha 2-3 tretiranja v èasu od prièetka cvetenja pa
10-14 dni pred spravilom.
Zintrac 700
Specialno mineralno gnojilo na osnovi cinka za prehrano
sadnega drevja, vinske trte, jagodièja, lupinarjev, travinja,
zelenjave in industrijskih rastlin (koruza, žita, ..)
Uèinkovina: 40 ut.% = 700 g/L skupnega cinka (Zn)
Oznake nevarnosti: N - okolju nevarno
Mešanje: upoštevajte navodilo za uporabo sredstva, s katerim
se meša. Tretiramo takoj po pripravi škropilne mešanice.
Sredstvo se lahko meša z obièajnimi sredstvi za varstvo rastlin.
V primeru, da z doloèeno mešanico nimamo izkušenj, se
najprej priporoèa uporaba na manjši površini.
Opozorila: ne uporabljamo sredstva v ekstremnih vremenskih
pogojih (moèna suša, moèno deževje, ko zmrzuje ali dežuje,
itd.) oziroma pred prièakovano slano ali dežjem. Pri uporabi
nosimo šèitnik za oèi/obraz in zašèitne rokavice. Vso opremo
za tretiranje po uporabi temeljito operemo.
Uporaba:
a) za foliarno tretiranje:
- jablane, hruške: 1-2 L/ha v fazi brstenja in po konèanem
cvetenju. Pazimo, da ne tretiramo v èasu cvetenja. Tretiranje
nadaljujemo po obiranju v odmerku 1-2 L/ha. Poraba vode:
200-1.000 L/ha;
- košèièarji (èešnje, slive, breskve, marelice): tretiramo v
odmerku 1 L/ha po obiranju do zaèetka odpadanja listja.
Poraba vode: 1.000 L/ha;
- vinska trta: 1 L/ha pri porabi vode 200-1.000 L. Tretiramo
pred cvetenjem v èasu, ko se kabrnki priènejo povešati in ob
pojavu jagod;
- maline: 0,5 L/ha v fazi zelenega popka. Poraba vode: 200-500 L/ha;
- jagode (na prostem): prvo tretiranje v odmerku 0,5 L/ha v
fazi zelenega popka. Tretiranje dvakrat ponovimo v dozi
0,25 L/ha, prviè ob pojavu belega popka in nato v fazi rasti po
obiranju. Poraba vode: 200-500 L/ha;
- leska: tretiramo po oploditvi v odmerku 1 L/ha in tretiranje
ponovimo èez 10-14 dni. Poraba vode: 500-1.000 L/ha;
- oreh: tretiramo spomladi v fazi odpiranja brstov v odmerku
1 L/ha. Tretiranje po potrebi v roku 15 dni ponovimo.
Poraba vode: 500-1.000 L/ha;
- kivi: 1 L/ha v fazi od odpiranja brstov do konca odpiranja
listov. Tretiranje ponovimo po konèanem obiranju.
Poraba vode: 500-1.000 L/ha;
- hmelj: tretiramo v odmerku 1,5 L/ha, ko je rastlina visoka 2,5
metra. Poraba vode: 750-1.000 L/ha;
- krompir: 1 L/ha, tretiramo en teden po 100 % vzniku. Pri
zmernem do moènem pomanjkanju je potrebno tretiranje
ponavljati v 10 do 14 dnevnih intervalih. Po potrebi (analiza
listnega peclja) tretiramo v èasu debelitve gomoljev v
odmerku 1 L/ha. Poraba vode: 200 L/ha;
- sladkorna pesa: 1 L/ha v stadiju 4-6 listov. Pri zmernem do
moènem pomanjkanju je potrebno tretiranje ponavljati v 1014 dnevnih intervalih. Poraba vode: 200 L/ha;
- koruza: tretiramo v odmerku 1 L/ha v fazi treh do osmih
listov. Pri moènejšem pomanjkanju je potrebno tretiranje
ponoviti èez 10 do 14 dni. Poraba vode: 200 L/ha;
- ozimna žita (pšenica, jeèmen, oves): tretiramo v odmerku
1 L/ha v fazi od 2. lista do pojava prvega kolenca (Zadoks 1231). Poraba vode: 200 L/ha;
- zelenice, okrasne trate: 1 L/ha ob zaèetku rasti spomladi oz.
po potrebi glede na analizo tal. Tretiranje po potrebi ponavljamo
v 10 do 14 dnevnih intervalih. Poraba vode: 200 L/ha;
- športne trate: 1 L/ha v fazi rasti spomladi oz. po potrebi
glede na analizo tal. Tretiranje po potrebi ponavljamo v 10 do
14 dnevnih intervalih. Poraba vode: 200 L/ha;
- pašniki: tretiramo v odmerku 1 L/ha, ko je trava visoka 15
cm. Pri moènem pomanjkanju je potrebno tretiranje
ponavljati pred vsako košnjo, ko je trava visoka 15 cm. Poraba
vode: 200 L/ha;
- trava za seno ali silažo: tretiramo v odmerku 1 L/ha, ko je
trava visoka 15 cm. Pri moènem pomanjkanju je potrebno
tretiranje ponavljati pred vsako košnjo, ko je trava visoka 15
cm. Poraba vode: 200 L/ha;
- por: 1 L/ha, tretiramo 14 dni po presajanju ali v primeru
setve, ko rastline dosežejo velikost 15 cm. Po potrebi
tretiranje dvakrat ponovimo v 10-14 dnevnih intervalih.
Priporoèena kolièina vode: 200 L/ha;
- èebula: 1 L/ha tretiramo takoj, ko je dovolj listne mase za
045
Foliarna gnojila
sprejem hranil. Poraba vode: 200 L/ha;
- grah: 0,5 do 1 L/ha, tretiramo, ko so rastline visoke 5 do 15
cm. Poraba vode: 50-200 L/ha;
- korenje: 1 L/ha, tretiramo rastline, ko so visoke 15 cm. Pri
zmernem do moènem pomanjkanju tretiranje ponavljamo v
10 do 14 dnevnih intervalih. Poraba vode: 200 L/ha;
- kumare, melone, paprika, paradižnik (na prostem): 1 L/ha v
stadiju 4-6 listov. Poraba vode 500-800 L/ha;
- artièoke, melancane: 1 L/ha v stadiju 4-6 listov. Poraba
vode: 500-800 L/ha;
- lan: 1 L/ha, ko je rastlina visoka 12 do 15 cm. Poraba vode:
200 L/ha;
- iglavci: tretiramo v odmerku 1 L/ha, prviè ob pojavu mladih
poganjkov in ponovno v zaèetku jeseni.
Poraba vode: 500-1.000 L/ha.
b) pridelava v rastlinjakih:
- tretiramo v kolièini najveè 0,05 L na 100 L vode. Poraba vode:
najveè 1.000 L/ha.
YaraVita - Potato Plus - Krompir
Kompleksno mineralno gnojilo na osnovi fosforja in kalija
ter magnezija z dodatkom magnezija, mangana in cinka
za prehrano krompirja in koruze
Uèinkovina: fosfor (P2O5) 440 g/L, kalij (K2O) 75 g/L,
magnezij (MgO) 67 g/L, mangan (Mn) 10 g/L, cink (Zn) 5
g/L, pa tudi 14 g/L kalcija (CaO)
rastlin, ki se uporabljajo v krompirju in koruzi
vremenu
Embalaža: 5 L
Potato plus je foliarno gnojilo, prirejeno posebej za prehrano
krompirja in koruze. Uporablja se še posebej v primeru
pomanjkanja fosforja in za doseganje veèjega in kvalitetnejšega
pridelka.
Uporaba:
- na krompirju: v primeru pomanjkanja tretiramo v odmerku
5 L/ha, prviè v èasu po popolnem vzniku in drugiè ponovimo
èez 10-14 dni.
Za doseganje veèjega in izenaèenega premera gomoljev,
pri jedilnih sortah, za predelavo in škrob, ki imajo majhen
nastavek gomoljev, tretiramo v deljenem odmerku 2x3 L/ha v
èasu formiranja in debelitve gomoljev. Pri sortah z veèjim
nastavkom gomoljev pa 10 L odmerek razdelimo na 2-4
deljena tretiranja v razmakih na 10-14 dni.
- na koruzi: tretiramo v stadiju 4-8 listov v odmerku 5 L/ha. Po
potrebi ponovimo èez 10-14 dni.
YaraVita - Koruza
Specialno kompleksno mineralno gnojilo na osnovi fosforja
in kalija ter magnezija z dodatkom cinka za prehrano
koruze
Uèinkovina: fosfor (P2O5) 440 g/L, kalij (K2O) 75 g/L,
magnezij (MgO) 67 g/L, cink (Zn) 46 g/L
rastlin, ki se uporabljajo pri tretiranju koruze
Opozorila: izogibamo se tretiranju èe je vroèe in vetrovno
Embalaža: 5 L, 20 L in 1.000 L
YaraVita Koruza je specialno gnojilo za preskrbo koruze z
najvažnejšimi hranili, ki jih potrebuje v vegetaciji. Fosfor igra
odloèilno vlogo pri izgradnji v pomembnih celiènih povezavah,
kalij uravnava vodni režim v rastlini in aktivira encime, magnezij
pospešuje tvorbo klorofila in cink vpliva na pomembne
encimatske procese in tvorbo auksinov. YaraVita Koruza
pospeši enakomeren razvoj korenin in rastline kljub nizkim
temperaturam, pospeši razvoj v zaèetnih razvojnih fazah koruze,
izboljša razvoj storža, pridelki so višji in kvalitetnejši.
Uporaba:
YaraVita Koruza uporabljamo v fazi od 4 - 8 (9) lista (BBCH
14-18,19) v odmerku 3-5 L/ha.
YaraVita - Ogršèica
Kompleksno mineralno gnojilo na osnovi magnezija z
dodatkom bora, mangana, molibdena in kalcija za
prehrano oljne ogršèice
Uèinkovina: bor (B) 50 g/L, mangan (Mn) 70 g/L, molibden
(Mo) 4 g/L, magnezij (MgO) 133 g/L, kalcij (CaO) 103 g/L
in dušik (N) 79 g/L
rastlin, ki se uporabljajo v oljni ogršèici
YaraVita Ogršcica je specialno gnojilo za preskrbo oljne
ogršèice z najvažnejšimi hranili, ki jih potrebuje v vegetaciji.
Bor optimizira stabilnost rastlinskega tkiva in razvoj cvetov,
mangan skrbi za visoko uèinkovito fotosintezo in zmanjša
negativni vpliv suše, molibden izboljša uèinkovitost dušika in
magnezij pospeši tvorbo klorofila. YaraVita ogršcica zagotovi
preskrbo z mikroelementi, izboljša odpornost na nizke zimske
temperature v primeru jesenske uporabe, pospeši enakomeren
spomladanski razvoj, izboljša tvorbo cvetnih nastavkov ter
poviša pridelek in vsebnost olja.
Uporaba:
YaraVita Ogršcica uporabljamo prviè jeseni v fazi 4 lista
(BBCH 14) v odmerku 2 L/ha in drugiè spomladi po zaèetku
vegetacije v odmerku 2-4 L/har. Pred cvetenjem lahko
uporabimo še foliarno gnojilo na osnovi bora (Folibor) ali bora
in žvepla (Photrel).
YaraVita - Žita
Kompleksno mineralno gnojilo na osnovi magnezija,
mangana, bakra, cinka in dušika za prehrano žit
Uèinkovina: dušik (N) 63 g/L, magnezij (Mg) 260 g/L,
mangan (Mn) 130 g, baker (Cu) 50 g/L in cink (Zn) 80 g/L
rastlin, ki se uporabljajo v žitih
Embalaža: 5 L, 20 L in 1.000 L
YaraVita Žita je specialno gnojilo za preskrbo žit z
najvažnejšimi hranili, ki jih potrebuje v vegetaciji. Magnezij
pospešuje tvorbo klorofila, mangan skrbi za visoko uèinkovito
fotosintezo in omili negativne vplive suše, baker zagotavlja
trdno steblo in s tem poviša odpornost proti poleganju, baker
in cink usmerjata encimatske procese kot je npr. sinteza
beljakovin. YaraVita žita zagotovi preskrbo žit z
mikroelementi, v primeru jesenske uporabe poveèa odpornost
046
Foliarna gnojila / Rodenticidi / Analize tal in rastlinskih delov
na nizke zimske temperature, zagotavlja enakomeren
spomladanski razvoj, poveèa odpornost na sušo in poveèa
pridelek in kvaliteto zrnja. Ta zadnji parameter, kvaliteta zrnja,
bo v prihodnosti igrala veliko oziroma odloèilno vlogo, saj se
veè ne predvideva odkup slabe kvalitete žit.
svetu. Analize delajo za veè kot 40 laboratorijev po celem
svetu, letno pa naredijo veè kot 200.000 analiz.
Uporaba:
YaraVita žita uporabljamo lahko prviè že jeseni v fazi od dveh
razgrnjenih listov (BBCH 12) dalje v odmerku 1 L/ha. Drugo
tretiranje v odmerku 2 L/ha (najpomembnejši termin) opravimo
v èasu razrašèanja, ko je že 5-7 zaznavnih stranskih poganjkov
(BBCH 25-27) in tretjiè po potrebi v fazi zastavièarja, ko je
njegova ploskev že zravnana in je viden jezièek (ligula), pa do
vidnih prvih res (pri sortah, ki jih imajo) v odmerku 1 L/ha.
Megalab
M
egalab
ANALIZE
Realne vsebnosti elementov v tleh in posledicno priporocila za
gnojenje so v veliki meri odvisne od pravilno odvzetega
vzorca. Za to so potrebni trije koraki in sicer:
- odvzem reprezentativnega vzorca enovite površine,
- pravilno pakiranje vzorca in transport do laboratorija ter
- pravilna oprema vzorca z vsemi potrebnimi podatki - etiketa.
Brodifakol/Bromakol
Rodenticid za zatiranje glodalcev
Uèinkovina: brodifakum 0,05 g/kg/bromadiolon 0,05 g/kg
Formulacija: mehka vaba, žitna vaba in parafinski bloki
Proizvaja: Kollant S.p.A., Italija
Embalaža: 250 g, 500 g, 10 kg
Namen uporabe:
BRODIFAKOL/BROMAKOL vabe so gotove vabe za zatiranje
kanalske podgane (Rattus norvegicus), èrne podgane (Rattus
rattus) in miši (Mus musculus) v komunalni in gospodinjski
higieni. Brodifakol zaène delovati kmalu po zaužitju, ker
povzroèi notranje krvavitve. Glodalce zgrabi obèutek dušenja
in išèejo odprt prostor. V nekaj dneh poginejo, ne da bi to
vzbudilo nezaupanje oz. odpor do vabe, tako, da omogoèajo
kompletno deratizacijo. Brodifakol vabe delujejo tudi na
podgane in miši, ki so rezistentne na današnja antikoagulantna
sredstva.
VZORCI ZA ANALIZO TAL
Kje odvzemamo vzorce? Za odvzem reprezentativnega
vzorca, se najveckrat poslužujemo sheme »W«.
Za do 10 hektarsko uniformno (enovito) parcelo je dovolj en
vzorec. Ce ni enovita, jo razdelimo na manjše enovite parcele
(razlika v tipu zemlje, nacinu gnojenja, kulturi,…). Vzorce ne
jemljemo blizu vhodov na parcelo, blizu razkladalnih in
nakladalnih mest za gnojila in sredstev za varstvo rastlin, raznih
deponij organskih gnojil, ipd.. Minimalno število vzorcev iz ene
parcele naj bo okoli 20. Vec je vzorcev, bolj realni bodo podatki.
S èim odvzemamo vzorce? Za odvzem vzorca tal uporabljamo
kovinske sonde ali manjše lopate. Pred odvzemom odstranimo
5 cm zgornjega sloja zemljišca in nato odvzamemo vzorec v
globini naslednjih 20 - 25 cm tal. To je vzorec za globino do 25
- 30 cm. Posamezno odvzete vzorce med seboj dobro
premešamo, èe se da jih tudi posušimo. Potrebna kolicina
vzorca za popolno analizo je najmanj 300 gr.
Kam zbiramo vzorce tal? Vzorce tal zbiramo v plasticne, eno
ali dvoslojne vrecke, ki jih zapremo z lepilnim trakom ali vrvico.
Uporaba:
BRODIFAKOL vabe so že pripravljene vabe za neposredno
uporabo. Vabe nastavljamo tam, kjer se zadržujejo miši in
podgane: v kleteh, skladišèih, kanalih, v kote zidov in vzdolž
poti, po katerih se glodalci gibljejo ter na mestih hranjenja.
Vabe namešèamo v kartonske posode ali posode za vabe v
kolièini 25-50 g. Porabljeno vabo je potrebno nadomešèati,
dokler miši in podgane povsem ne izginejo. Otrokom,
domaèim živalim in pticam je potrebno prepreèiti dostop do
nastavljenih vab. Poginule glodalce moramo odstraniti, da ne
pride do sekundarnega zastrupljanja živali.
ANALIZE tal, listja, plodièev,
vode in drugih tekoèin
Podjetje KARSIA, Dutovlje, d.o.o. je z januarjem 2007
pooblašèeni zastopnik in distributer za podjetja YARA-Phosyn
za Slovenijo. Podjetje Phosyn je zelo znano tudi po svojem
laboratoriju (Megalab), ki je eden izmed najbolj referenènih v
Kako opremimo vzorce?
Vzorec opremimo najbolje s samolepilno etiketo, ki zajema
naslednje podatke:
- priimek in ime pošiljatelja,
- tocen naslov pošiljatelja
- ime parcele ali dela parcele,
- globina jemanja vzorca,
- kultura (po potrebi starost, ce gre za trajne nasade)
- naèin pošiljanja rezultatov in komentarjev analiz (po
pošti ali po elektronski pošti).
VZORCI ZA ANALIZO ZELENIH DELOV – LISTJA
Za jemanje vzorcev listja veljajo enaki trije koraki kot pri analizi
tal, le pri etiketi namesto globine jemanja vzorca
oznaèimo sorto in oznako parcele, èe je veè parcel z enako
sorto. Liste razlicnih kultur jemljemo vedno v enaki razvojni
fazi, prednost pa damo popolnoma razvitim listom. Jemljemo
samo liste brez pecljev. Listje za analizo naj ne bo fizicno
poškodovano ali napadeno od bolezni ali škodljivcev.
Izogibamo se zbiranja zaprašenih in od zemlje zamazanih
listov.
Ce so listi mokri, jih popivnamo ali posušimo na zraku in
zberemo v paropropustno vrecko (lahko je to plasticna, vendar
preluknjana vrecka). Listje jemljemo iz rastlin, ki kažejo zacetne
znake pomanjkanja in ne iz tistih, kjer se že kaže mocno
pomanjkanje ali so že v stadiju odmiranja.
Vzorci listja trajnih nasadov
Sadovnjaki
Na poti sheme »W« enakomerno izberemo 20 nakljuènih
dreves. Izogibamo se opraševalcem, od bolezni in škodljivcev
047
Analize tal in rastlinskih delov
napadenih ali kako drugaèe poškodovanih dreves. Iz vsakega
drevesa vzamemo po 4 mlade in popolnoma razvite liste iz
enoletnih poganjkov, na isti višini, na južni, severni, vzhodni in
zahodni strani. Èe je listje mokro, ga osušimo, nato dobro
pomešamo med seboj in hranimo v paropropustno vreèko, ki
jo opremimo z etiketo. Èim prej pošljemo na analizo!
- špinaèa (prvi popolnoma razviti listi);
- kivi (mladi, popolnoma razviti listi iz novih poganjkov, v
sredini rastne dobe);
- jagoda (mladi, popolnoma razviti listi, v sredini rastne dobe);
- rdeèi in èrni ribez, brusnice in robide (samo popolnoma
razviti listi od cvetenja do prièetka zorenja prvih plodov);
- krmila in silaže (vzorce jemljemo iz vsaj 4-6 vreè ali bal, èe
se le da iz sredine. Vzorce dobro med seboj pomešamo in jih
damo v paropropustno vreèko, ki jo opremimo z etiketo.
Vzorce silaže jemljemo s sondo ali jo odgrnemo in vzamemo
vzorce, èim bolj iz sredine. Hranimo jih v paropropustno
vreèko in opremimo z etiketo).
Vinogradi
Na poti sheme »W« enakomerno izberemo najmanj 20
nakljuèno izbranih trsov. Izogibamo se od bolezni in
škodljivcev napadenih ali kako drugaèe poškodovanih trsov. Iz
vsakega trsa vzamemo najmanj 4 liste, 2 na eni in 2 na drugi
strani, na dveh višinah. Èas jemanja vzorcev na vinski trti je
prviè takoj po cvetenju in drugiè ob prièetku mehèanja oz.
barvanja jagod. Èe je listje mokro, ga osušimo, nato dobro
pomešamo med seboj in hranimo v paropropustno vreèko, ki
jo opremimo z etiketo. Èim prej pošljemo na analizo!
Vzorèenje zelenih nadzemnih delov drugih kultur
Na poti sheme »W« enakomerno izberemo najmanj 20
nakljuèno izbranih mest ali rastlin. Izogibamo se od bolezni in
škodljivcev napadenih ali kako drugaèe poškodovanih rastlin.
Èe so zeleni deli mokri, jih posušimo, nato dobro med
seboj pomešamo in hranimo v paropropustno vreèko, ki jo
opremimo z etiketo. Èim prej pošljemo na analizo!
- strna žita (v zaèetku in sredini kolenèenja, vzorce jemljemo
v višini 5-8 cm); koruza (razvit listi na višini 40-60 cm;
- sladkorna pesa: (popolnoma razviti listi 50-60 dni po vzniku); rdeèa pesa (popolnoma razviti sredinski listi);
- krompir (listni peclji – za jemanje vzorcev veljajo enaki
trije koraki kot pri ostalih analizah. Izbiramo popolnoma
razvite listne poganjke (ponavadi 4 list) v fazi, ko je odprtih
najveè 10 % cvetov. Na vsakem celem listnem poganjku èim
prej odstranimo vse listne ploskve, jih èim prej shranimo na
hladnem in temnem mestu ter pošljemo na analizo.
Vzorèimo na vsaj 20 razliènih lokacijah na polju. Na vsaki
lokaciji vzamemo po en listni poganjek iz 3-4 grmov (60-80
listnih poganjkov). Vzorce jemljemo vsaj 3-5 dni po uporabi
sredstev za varstvo rastlin ali foliarnih gnojil. Yara-Phosyn
laboratorij ima že veè kot 10 letno bazo podatkov in na
podlagi biometriènih analiz izdela pravilen potek prehrane
krompirja v fazi debeljenja gomoljev;
- oljna ogršèica (popolnoma razviti listi med cvetenjem ali ko
so rastline visoke 30-50 cm);
- sonènice (najvišji popolnoma razvit list v zaèetku cvetenja);
- soja (proti koncu cvetenja, popolnoma razvit list na vrhu
rastline, brez peclja);
- fižol (popolnoma razvit list v zaèetku cvetenja);
- lucerna (zgornjih 15 cm rastline v zaèetku cvetenja);
- travinja, detelja (cel zgornji del rastline od višine 5 cm pred
cvetenjem);
- èebula ( centralni dozoreli list v sredini rastne dobe);
- zelena (sredinski dozoreli list v sredini rastne dobe);
- beluši (popolnoma razvito zelenje, v višini 45-90 cm);
- cvetaèa (sredinski, popolnoma razviti listi ob pojavu
cvetov);
- zelje (popolnoma razvito listje v èasu formiranja glave);
- paprika (popolnoma razviti listi v sredini rastne dobe);
- paradižnik (vrhnji popolnoma razviti listi med prvim in
drugim nastankom plodov);
- lubenice, melone in buèe (mladi, popolnoma razviti listi v
sredini rastne dobe);
- kumarice, buèke (mladi, popolnoma razviti listi v èasu
cvetenja in razvoja prvih plodov);
- korenje (celotno zelenje od 3 cm dalje, v sredini rastne
dobe);
- zelena solata (sredinski popolnoma razviti listi, v èasu
formiranja glave);
VZORCI ZA ANALIZO PLODOV PEÈKARJEV
Analiza plodièev
Za jemanje vzorcev plodièev veljajo enaki trije koraki, kot pri
ostalih analizah. Zelo pomemben je èas jemanja vzorcev.
Idealna teža plodièev je med 30 in 50 grami. Na poti sheme
»W«, enakomerno izberemo 20 nakljuènih dreves. Izogibamo
se opraševalcem, od bolezni in škodljivcev napadenih ali kako
drugaèe poškodovanih dreves. Iz vsakega drevesa vzamemo
po 4 plodièe, na isti višini, na južni, severni, vzhodni in zahodni
strani. Èe so plodièi mokri, jih osušimo, nato dobro pomešamo
med seboj in izberemo 30-50 nakljuèno izbranih. Hranimo v
paropropustno vreèko, ki jo opremimo z etiketo. Na podlagi te
analize se po biometrièni metodi simulira stanje, kakršno naj bi
bilo v plodovih ob trgatvi, zato lahko ob neugodni analizi še
do spravila pravilno in pravoèasno ukrepamo.
Analiza plodov
Za jemanje vzorcev plodov veljajo enaki trije koraki, kot pri
ostalih analizah. Vzorèimo 20 dreves po poti sheme »W«, dan
pred spravilom pridelka. Iz vsakega drevesa vzamemo po en
plod, iz prvega na južni strani, drugega na zahodni, tretjega
na severni in èetrtega na vzhodni in tako ponavljamo do
konca. Na analizo pošljemo vseh dvajset plodov.
Analiza nam pove, kako uspešni smo bili pri prehrani, torej
kakšno je stanje plodov, kakšna je njihova skladišèna
sposobnost in kakšen naèin skladišèenja naj uporabimo.
NAVODILA ZA POŠILJANJE VZORCEV
Vzorce pošljemo takoj po odvzemu, kar posebej velja za liste
in plodove. Pakiramo jih v paropropustne vreèke, ki jih
vložimo v obložene kuverte. Vzorce tal lahko tudi posušimo,
zbiramo jih pa v plastiènih vreèkah in pošiljamo v paketih
ali obloženih kuvertah.
Naslov za pošiljanje:
KARSIA, Dutovlje, d.o.o., P.P. št. 5,
2351 KAMNICA
OPRAVLJENA ANALIZA
Vzorci se najkasneje v 24 urah po prejemu pošljejo v Veliko
Britanijo, analize pa so opravljene v 2-3 tednih. Prejmete jih
opremljene s slovenskim komentarjem in nasvetom po navadni
ali elektonski pošti.
PREJEM in PLAÈILO ANALIZE
Analizo prejmete po pošti na vaš dom. Plaèilo je PO POVZETJU.
048
Rezultati analiz in cenik analiz MEGALAB
REZULTATI ANALIZE
LISTNE MASE OLJNE
OGRŠÈICE
KOMENTARJI ANALIZ
Komentarji so prevod analiz laboratorija
MEGALAB, pri svetovanju pa se upoštevajo vsi
pripravki, ki so na voljo v prodajnem programu
našega podjetja, prilagojeni naèinu pridelave
(integrirana, ekološka...) v skladu z vsakoletnimi
smernicami.
Full spectrum
Naroènik:
Pridelovalec oljne ogršèice
Distributor:
Karsia, Dutovlje, d.o.o., Dutovlje 66, 6221 Dutovlje
Številka vzorca/lokacija:
000015_KARSIA_35
Datum prejetja vzorca:
09.12.2010
Kultura:
Oljna ogršèica
rezultat
standard
interpretacija
N – dušik (%)
predmet analize
4,86
4,00
optimalno
P - fosfor (%)
0,41
0,35
optimalno
K - kalij (%)
2,16
2,80
rahlo pomanjkanje
Dodajanje po letnem gnojilnem programu
S - žveplo (ppm)
0,31
0,40
rahlo pomanjkanje
Nizka vsebnost, priporoèa se tretiranje
Ca - kalcij (%)
1,40
1,00
optimalno
Mg - magnezij (%)
0,10
0,25
Moèno pomanjkanje
B - bor (ppm)
12,4
30,0
Moèno pomanjkanje
Cu - baker (ppm)
4,1
5,00
rahlo pomanjkanje
Fe - železo (ppm)
376
30,0
optimalno
Mn - mangan (ppm)
41,2
30,0
optimalno
Mo - molibden (ppm)
1,41
2,00
pomanjkanje
Zn - cink (ppm)
25,5
25,0
optimalno
Razmerje K/Mg
21,6
Razmerje P/Zn
161
Razmerje N/P
11,9
Razmerje N/K
2,3
komentar / priporoèilo
Nizka vsebnost, vendar pomanjkanje nima
vpliva na normalni razvoj te kulture
Odgovorna oseba za prevod in komentar:
Andrej Kos
Kontakt:
[email protected] ++386 41 689 120 www.karsia.si
Datum:
14.12.2010
Priporoèila:
YaraVita Ogršèica 2 L v fazi 4 listov in 2 L po zaèetku vegetacije. V primeru samo spomladanskega tretiranja
uporabiti odmerek 4 L/ha. Dodati COPTREL 500 v odmerku 0,25 L/ha. 15 dni po prièetku vegetacije aplicirati
foliarno HYDROMAG 500 v odmerku 4 L/ha ali pa èe pa je možna aplikacija tal, pa v odmerku 5 L/ha. Ob
spomladanskem tretiranju uporabiti tudi LAST N v odmerku 25 L/ha ali kombinacijo LAST N v odmerku 15
L/ha + AZOS 300 v odmerku 3-5 L/ha. Ob prièetku tvorbe cvetne rozete tretirati s kombinacijo hranila
YaraVita Ogršèica v odmerku 4 L/ha in LAST N v odmerku 25 L/ha ali kombinacijo LAST N v odmerku 15 L/ha
+ AZOS 300 v odmerku 3-5 L/ha. Hranilo YaraVita Ogršèica lahko nadomestimo tudi s hranilom PHOTREL, ki
ga uporabljamo v odmerku 3 kg/ha ob dodatku hranila FOLIBOR L v odmerku 1-1,5 L/ha. V tem primeru ni
potrebno dodajati hranila AZOS 300.
CENIK
V ceno je všteta cena analize (Megalab), poštnina
do Velike Britanije in 20 % davek.
ANALIZE MEGALAB (Yara-Phosyn) 2011
Tip
analize
LARGE
BSA
FULL
SPECTRUM
FULL
SPECTRUM
FULL
SPECTRUM
FULL
SPECTRUM
FULL
SPECTRUM
FULL
SPECTRUM
predmet
analize
zemlja
zemlja
zemlja
Listje in listni
peclji vinske trte
Listje ostale
kulture
Plod in plodièi
Plod in plodièi
jablane
Voda in druge
tekoèine
1
pH
pH
pH
N
N
N
N
N
2
Organska snov
C.S.C.
Organska snov
P
P
P
P
Fosfati
3
N (skupni)
P
N (skupni)
K
K
K
K
Karbonati
4
P
K
P
Mg
Mg
Mg
Mg
Cl
5
K
Mg
K
Ca
Ca
Ca
Ca
K
6
Mg
Ca
Mg
B
B
S
S
Mg
7
Ca
S
Ca
Fe
Fe
B
B
Sulfat
8
S
B
S
Mn
Mn
Zn
Zn
Ca
9
B
Fe
B
Zn
Zn
10
Fe
Mn
Fe
Cu
Cu
11
Mn
Zn
Mn
N/K
12
Zn
Cu
Zn
K / Mg
Cu
13
Cu
Mo
Cu
N/P
Mo
P / Zn
14
Mo
Mo
15
C.S.C.
C.S.C.
16
E.C.
E.C.
17
Pesek
18
Mulj
19
Glina
EUR
99
59
83
K / Ca + Mg
B
Fe
Mn
pH
E.C.
83
049
83
83
83
83
Koristne žuželke
KORISTNE ŽIVALI ali
NARAVNI SOVRAŽNIKI
Koristne živali imajo v zašèiti rastlin izjemen
pomen. Z njihovo pomoèjo lahko zmanjšamo
uporabo bolj strupenih sredstev, zmanjšamo
število tretiranj in manj škodujemo sebi in
okolju ter s tem vzpostavimo boljše naravno
ravnovesje v naravi.
ROPARSKE STENICE
So manj poznani, vendar zelo uèinkoviti
naravni sovražniki. Njihov plen so v glavnem
pršice prelke, listne uši, cikade in male
gosenice. Kakor odrasle stenice, živijo njihove
lièinke tudi roparsko.
MUHE TREPETALKE - Odrasle muhe se v
glavnem prehranjujejo s cvetnim prahom.
Prepoznamo jih, ko v skupinah lebdijo v
zraku. Lièinke nimajo izrazite glave, ampak se
spredaj zožijo.
PLENILSKE PRŠICE (Phytoseiidae)
Spadajo med pršice in so zelo pomemben
naravni sovražnik pršic prelk. Prehranjujejo se
s pršicami kot npr. rdeèa sadna in navadna
pršica in jih lahko tudi popolnoma
kontrolirajo, tako da so ukrepi s pesticidi
minimalni. Pri nas sta najbolj zastopani pršici
Typhlodromus piri in Amblyseus finlandicus, ki jih
najdemo v veèini naših sadovnjakov in
vinogradov, kjer so se pri zašèiti ravnali po
smernicah integriranega varstva. Te plenilske
pršice napadejo in unièijo rastlinam škodljive
pršice.
Najbolj znani sta Anthociris nemorum (levo) in
Orius minutus (desno).
MREŽOKRILCI (Planipennia)
Lièinke mrežokrilcev so posebej v fazi lièinke
zelo požrešne in koristne. Znaèilnost odraslih
živali, ki se v glavnem hranijo z nektarjem in
medeno roso, so žilasta in splošèeno razvita
krila, ki so kot streha zložena preko zadka.
Nežna telesa so zelena ali rjava, na glavi imajo
dolge tipalnice, velike oèi in moène èeljusti.
POLONICE (Coccinellidae)
So najbolj poznani in pomembni naravni
sovražniki na rastlinah, kjer se pojavljajo listne
uši. Najbolj aktivne so lièinke, ki so dolge
okoli 12 mm, sivo modre, s krtaèastimi
bradavicami na hrbtu. Z ušmi se prehranjuje
tudi odrasla pikapolonica. Pri nas je najbolj
zastopana polonica s sedmimi pikami Coccinela septempunctata, pojavlja pa se še
polonica z dvema pikama. Polonica Stethorus
punctilum je majhna, èrna, kosmata polonica
brez pik, ki se prehranjuje s pršicami prelkami
(rdeèa sadna pršica). Polonice so zelo požrešne
in znajo držati škodljivce v doloèenem
obsegu, so pa zelo obèutljive na insekticide
širokega spektra.
STRIGALICA (Forficula auricularia)
Je okoli 16 mm velika rjava žuželka, ki je
posebej aktivna ob mraku in ponoèi. Je vsejed
in se prehranjuje z mehkimi rastlinskimi deli,
kakor tudi z mehkokožnimi stadiji žuželk
(listne uši, jajèeca metuljev) in tudi trosi gliv.
DVOKRILCI (Diptera)
HRŽICE - so bolj znane kot rastlinski
škodljivci, vendar se nekatere vrste
prehranjujejo tudi z listnimi ušmi. Njihove
lièinke z moènimi èeljustmi bodejo listne uši
in jih izsesajo. Najbolj znani predstavnik je
Aphidoletes aphidymiza Rond..
Najbolj znan predstavnik mrežokrilcev je
“tenèièarica” (Crysopa carnea), ki odlaga
svoja jajèeca na dolgih pecljih (levo). Lièinke v
èasu svojega razvoja požrejo od 200-500
listnih uši, zato so izredno koristne.
KOŽOKRILCI (Hymenoptera)
V velikem rodu kožokrilcev so pomembni tudi
tisti naravni sovražniki, ki živijo kot paraziti.
Pomembne so družine osic, ki so po izgledu
razliène, velike pa so od 0,4-20 mm. Njihove
lièinke preživijo svoj razvoj kot paraziti na ali v
èrevesju insektov. Navadno ostanejo lièinke
najezdnikov tako dolgo v gostitelju, dokler ne
zakljuèijo svojega razvoja. Odrasle osice
imajo štiri kožnata krila z velikimi celicami in
se prehranjujejo s cvetnim prahom. Samice
imajo bodala, s katerimi ležejo jajèeca v
gostitelja. Veèinoma parazitirajo bube
metuljev in listne uši.
Lièinke najezdnikov so v glavnem specializirane
na doloèene skupine gostiteljev.
K najezdnikom spadajo pomembni paraziti
jabolènega zavijaèa -Trichomma enecator rossi
in zavijaèev lupine sadja -Teleutea
striata grav., Astrogaster quadridentataus, ki
unièuje jajèeca jabolènega zavijaèa, Aphidus
matricariae parazitira jablanovo mokasto uš,
Prospatella perniciosi je pomemben parazit
ameriškega kaparja in Aphelinus mali je
specifièen parazit krvave uši.
050
So brez nog, zelenkaste, rjavkaste in celo
rdeèkaste, dolge 1-2 cm in podobne
pijavkam. Unièijo po veè 100 listnih uši na
dan.
GOSENIÈARKE - so podobne hišnim muham
in zelo prilagodljive. V svoji razvojni fazi
uporabljajo razliène gostitelje. Lièinke
živijo parazitsko, odrasle muhe pa v glavnem
s cvetnim prahom in nektarjem. Ker išèejo
svojo hrano na listju, so v nevarnosti
zaradi uporabe zašèitnih sredstev. Samice
ležejo jajèeca s posebnim svedrom v ali na
gostitelja ali pa jih ta sprejme s hrano.
Lièinke dobesedno izjedajo gostitelja.
Parazitirajo škodljivce na sadnem drevju kot
so mali zimski pedic, jabolèni zavijaè, zavijaèi
lupine, …
HROŠÈI (Coleoptera)
V tem pestrem redu insektov je kar nekaj
pomembnih sovražnikov škodljivcev, posebej
na jablanah.
HROŠÈKI BRZCI - le malo je tistih, ki se
nahajajo na sadnih rastlinah, veèina jih je na
poljedelskih kulturah. Pomembna sta le
Demetrias atricapillus in Dromius
quadimaculatis, ki se prehranjujeta z majhnimi
škodljivci.
KRATKOKRILCI - V to družino spadajo majhni
hrošèki z iztegnjenim trupom in prikrajšanimi
krili. Najpogostejša vrsta je Oligota flavicornis
Boisd. Hrošèek je dolg le 1 mm, èrn in kosmat,
tipala in ustni deli so rumeni, noge pa rdeèe
rjave.
Lièinke tega hrošèka se prehranjujejo z jajèeci
pršic prelk, pozneje pa s pršicami. Poleg pršic
se prehranjuje tudi s tripsi, kaparji, jajèeci
listnih uši in drugih insektov.
Varstvo vinske trte
VARSTVO VINSKE TRTE
PRED ŠKODLJIVCI IN
BOLEZNIMI
AKARINOZA (Phyllocoptes vitis)
Je razširjena po vseh vinorodnih obmoèjih
sveta. Prviè so jo v veèjem obsegu zabeležili
leta 1893 v Wallis-u v Švici. Pršica je velika 160
μ in široka 46 μ, telo ima iztegnjeno, valjaste
in èrvaste oblike. Pršice prezimujejo pod
zgornjimi luskolisti zimskih oèes in v volni
brstov ter v skorji starega lesa.
So zelo odporne na nizke in visoke temperature,
na sušo in vlago, od teh faktorjev pa je
odvisna moè napada. Ob lepem vremenu,
kadar je hiter in bujen zaèetek vegetacije,
pršice ne morejo slediti bujni rasti mladic in je
število vbodov manjše, s tem pa tudi škoda.
Kadar je slabo in hladno vreme ter poèasna
rast, pršice množièno prehajajo na mladice in
listièe ter vanje vbadajo svoje ustne dele.
Selijo se vedno proti vrhu na mlajše listièe, saj
njihove bodalne šèetine niso sposobne
prevrtati povrhnjice starega lista. Razvojni
ciklus pršice traja od zaèetka aprila pa do
oktobra. Septembra in oktobra preidejo na
prezimovanje v zimska oèesa in pod lubje.
Slika napada: škodljivost pršic se izraža
glede na lokacijo vboda na razliène naèine.
Napaden brst komaj ali pa sploh ne odžene,
mladice so izmalièene, listi nabuhli, brez prave
oblike, brez robov, raztrgani, nekrotièni (t.i.
zvezdasta nekroza) zaradi poškodbe klorofila
se sušijo in odpadejo. Pršice prevrtajo
povrhnjico z bodalnimi šèetinami. Celice
izgubijo klorofil, hipertrofirajo in tvorijo
izboklino. Na mestih vboda celice odmrejo in
oplutenijo. Mladi listi se ob moènem napadu
zvijejo v obliki žlice in ohranijo svojo
mladostno dlakavost. Starejši listi se skodrajo,
izmalièijo in predèasno odpadejo.
Kabrnki so slabo razviti, oploditev je slaba, ob
moènem napadu pa se tudi posušijo in
odpadejo. Èe ob koncu poletja napadene liste
pogledamo proti soncu, opazimo veliko
zvezdastih nekroz.
Po odpadu listja jeseni se vidijo posledice
napada tudi po metlièasti in cik-cak rasti
rozg/šparonov. Le ti imajo ob osnovi zelo
kratke internodije, lub pa je moèno razbrazdan
in raztrgan.
ERINOZA (Eryophies vitis)
Ima telo podolgovato in valjasto, svetle
bledikaste barve, dolgo 140 μ in široko 35 μ.
Za razliko od akarinoze je svetlejša in vitkejša.
Prezimi pod luskolisti zimskih oèes in v volni
brstov ter takoj po brstenju povzroèa škodo.
Slika napada: Pršice s svojim vbadanjem in
sesanjem povzroèajo poškodbe na listju,
mladikah in kabrnkih.
Ob sesanju izloèajo slino, ki toksièno deluje na
rastline in prav ta slina je vzrok za nastanek
izboèrnih šišk na zgornji listni strani. Po
navadi so te šiške barve lista, pri moènem
napadu pa pordeèijo. Na spodnji listni strani,
pod šiškami se pojavi klobuèevinasta
prevleka. Prevleka je v zaèetku bela, pozneje
rumena, proti koncu poletja in v jeseni pa
porjavi. Vèasih je spodnja listna stran
popolnoma prekrita s to prevleko.
Èe je šiškast cel list, se ta predèasno posuši in
odpade. Ob blažjih napadih se listi zvijajo,
delno so prekriti s šiškami in spodaj s
klobuèevinasto prevleko. Napadene mladice
zaostanejo v rasti, oèesa v pazduhi listov pa
odženejo. Tudi na kabrnkih so vidne takšne
posledice v obliki belkastih šišk, ob moènem
napadu pa so celo oviti s to prevleko, se
posušijo in odpadejo.
Priporoèilo za zatiranje: pri škropljenju
upoštevamo, kakšen napad je bil v lanski
051
sezoni, še posebej, èe je bil moèan proti
koncu vegetacije na vršièkih. Velike probleme
nam povzroèajo v letih, ko je v èasu odganjanja hladno in vlažno vreme, vegetacija pa je
zaradi tega poèasna - takrat imajo pršice
najveèjo moè. V primeru toplega vremena, ko
je vegetacija hitrejša, pa so ti problemi manjši.
Problemi se pojavljajo zaradi pomanjkanja
ustreznih akaricidov za zatiranje teh škodljivih
pršic, saj vsi uèinkoviti v Sloveniji in Evropi
o
nimajo veè dovoljenja. Pri 18 C je že dovolj
uèinkovita uporaba sredstev na osnovi žvepla,
kot je npr. MOÈLJIVO ŽVEPLO v 2-3 %
konc.. Za izboljšanje delovanja priporoèamo
dodajanje lepila/moèila NU-FILM-17 v konc.
0,075 %. Novejše sredstvo, ki je letos že na
razpolago, je foliarno gnojilo na osnovi
aminokislin in žvepla - PROTIFERT ŽVEPLO,
ki ga lahko brez problema fitotoksiènosti
uporabljamo v èasu brstenja, kakor tudi med
vegetacijo. PROTIFERT ŽVEPLO uporabljamo
v konc. 0,30 %. Žveplo zaviralno deluje na
pršice, aminokisline pa mu zagotavljajo tudi
delno globinsko delovanje.
Rezultati poskusov v letu 2008 (KGZ Maribor)
so pokazali, da je kombinacija insekticida
Pyrinex 25 CS v 0,1 % konc. in Protiferta
LMW v 1 % konc. izredno uèinkovita, saj je
dosegla uèinkovitost 90,24 %, kar je izredno
dobro. Pyrinex ima poleg zatiranja grozdnih
sukaèev tudi dovoljenje za zatiranje drugih
škodljivcev.
To kombinacijo vam priporoèamo posebej v
primeru moènega napada in hladnega
vremena, vendar ob opozorilu, da moramo
zaradi strupenosti Pyrinexa za èebele imeti
podrast pokošeno, zmulèano ali unièeno s
herbicidom, da ne pride do pomora èebel!!
TRSNI BRSTAR (Theresimima ampelophaga)
je obèasni škodljivec na vinski trti, ki se
pojavlja v glavnem na Primorskem, predvsem
v Goriških brdih. Pojavlja se sporadièno,
njegovo delovanje pa je omejeno na manjša
obmoèja. V letih njegove prerazmnožitve
lahko naredi precejšnjo škodo. Pojavlja se
izkljuèno na vinski trti, je monofag. Pri nas v
nekaterih letih beležijo tudi do 30 % škodo na
brstih. Izgledajo povsem normalni, vendar pri
natanènejšem pregledu opazimo luknjico,
skozi katero so se zavrtale prezimele
gosenice. Ti brsti ne odženejejo, odženejo pa
stranska oèesa. Škodo dela brstar tudi kasneje
na listju, saj mlade liste vèasih obžere do žil.
Odrasle gosenice se nato zabubijo na deblu
ali na kolju, rjavi metulji pa se izležejo v drugi
polovici junija in zaèetku julija. Po paritvi
samice v skupinah po 50 odležejo 200-300
jajèec, iz katerih se po 2 tednih izležejo rjave
dolgodlake gosenice. Te se hranijo z zgornjo
listno ploskvijo in sredico, od julija pa
preidejo v diapavzo.
Priporoèilo za zatiranje: prag škodljivosti je
6 ali veè gosenic/20 trsov ali veè kot 2 %
napadenih brstov. Za zatiranje prav tega
škodljivca v Sloveniji nimamo registriranega
nobenega insekticida, v primeru moènega
napada pa lahko uporabimo sredstva za
Varstvo vinske trte
zatiranje grozdnih sukaèev, kot so MIMIC,
RUNNER ali DELFIN WG.
ZEMLJEMERKA (Boarmia rhombiodaria)
Zemljemerka je bila do sedaj le obèasen
škodljivec, bolj pogosta na Dolenjskem in Beli
krajini, redko na Štajerskem in Primorskem,
predvsem na rumenem muškatu in v vinogradih
ob gozdu. V zadnjih letih se je pojav tega
škodljivca moèno poveèal in naredil ponekod
kar precej škode. Metuljèek je iz družine
pedicev, èez krila meri 4-5 cm in ima bela in
rjavosiva krila. Gosenice so dolge 5-8 cm, sive, z
rumenimi in èrnimi èrtami na hrbtni strani.
Slika napada: takoj spomladi izjedajo
gosenice napeta oèesa in majhne mladice.
Na veèjih listih se pojavijo raztrganine v
obmoèju peceljnega sinusa in listnih žil. Za
zatiranje so zadovoljivo uèinkoviti le
sistemièni insekticidi iz skupine
kloronikotinilov, vendar nimajo registracije za
uporabo na vinski trti. Glede na narašèajoèi
problem s tem škodljivcem, bodo strokovne
službe morale nekaj ukreniti.
GROZDNI SUKAÈI - križasti (Lobesia
botrana) in pasasti (Eupoecilia ambiquela)
Oba metuljèka sodita v skupino zavijaèev ali
sukaèev in se v naših vinogradih pojavljata
skoraj istoèasno, s tem da v razliènih
obmoèjih bolj ali manj prevladuje prva ali
druga vrsta. Velikost metuljèkov je od 10-14
mm, pasasti ima krila rumenkasta s preèno
modrorjavo liso, križasti pa ima krila
marmorirana z rumenkastimi, sivozelenimi in
svinèenimi odtenki.
Samice prvega rodu
odlagajo jajèeca na
kabrnike, drugega
rodu pa na jagode.
Ker imajo dobro varovalno barvo jih težko
opazimo, najbolj aktivne so ponoèi, èez dan
se pritisnejo ob rozgo ali drže telo pokonci in
so videti kot košèki rozg.
Priporoèilo za zatiranje: v Sloveniji nimamo
registriranega nobenega pripravka, se pa v
IPG priporoèajo insketicidi MIMIC - 0,06 %,
RUNNER 240 SC - 0,03 % ali DELFIN WG 0,10 %. Vsi trije insekticidi so neškodljivi za
koristne živali, posebej èebele, ki jih je v
tistem èasu veliko. Izkušnje v zadnjih letih so
pokazale, da moramo prièeti s škropljenjem
takoj, ko opazimo obžrte brste in škropljenje
ponovimo èez 4-5 dni.
BIOtièno zatiranje: za biotièno zatiranje
zemljemerke je primeren le insekticid DELFIN
WG v konc. 0,1-0,15 % (100-150 g/hl), ki je
popolnoma nestrupen za koristne insekte in
brez karence.
ZELENA STENICA (Lygocoris spinolae)
Poznali smo jo le na ameriških hibridih, zadnji
dve leti pa se je prièela pojavljati tudi na
žlahtni trti. Stenica je 5-6 mm velika in svetlo
zelena in se nahaja na kabrnku, le redko jo
najdemo na listju, kjer pa dela najveè škode.
Takoj spomladi vbada v brste z mladimi listièi
in mladicami ter sesa rastlinski sok. Na mlajših
listih se pojavijo rumenkasto-rjave pege, to so
mesta sesanja stenice.
Drugi rod se pojavi ob koncu junija, v
glavnem pa v juliju. Iz jajèec, odloženih na
grozdno jagodo se izležejo lièinke, ki se
zavrtajo v jagodo. Ena lièinka lahko naredi
tudi po veè lukenj oz. ran, ki se v veèini
primerov okužijo s sivo grozdno gnilobo, kar
pa je glavna in najveèja škoda po napadu
grozdnih sukaèev.
Škodo delajo lièinke, ki so pri pasastem
rdeèerjave s èrno glavo
in pri križastem sivozelene z rumeno glavo.
Imata v glavnem dva rodova letno, le križasti
lahko ima v izredno ugodnem letu še tretji
rod.
Slika napada: škodo delajo lièinke vseh
rodov. Lièinke prvega rodu se pojavijo ob
koncu maja in v juniju ter zapredajo veè
cvetov skupaj in jih v takšnem pajèevinastem
zapredku objedajo.
052
V toplih in mokrih letih se lahko na teh ranah
pojavi tudi cik, ki povzroèa povišanje hlapnih
kislin, ki so nezaželene in zakonsko omejene.
Pojav teh škodljivcev je pri nas prisoten v
glavnem v vseh vinorodnih podroèjih, le v
Primorskem vinorodnem rajonu so manjše
izjeme. Pri nas ima dva rodova, zatiramo pa
naèeloma le drugega, saj prvi dela škodo le v
ožjih podroèjih in ponekod le obèasno ter na
nekaterih sortah in zelo toplih legah. Tretji rod
se pojavlja v glavnem v izjemno toplih letih na
Primorskem.
Priporoèilo za zatiranje: zatiranje prvega
rodu v IPGV je dovoljeno le izjemoma, prag
škodljivosti pa je presežen, èe najdemo veè
kot 15 zapredkov na 100 kabrnkov. Ker je to
tudi èas okoli cvetenja in je v vinogradu tudi
veliko koristnih insektov, se priporoèa
uporaba sredstev kot so DELFIN WG - 0,100,15 %, MIMIC -0,06 % ali RUNNER 240 SC
- 0,03 %, ki nimajo vpliva nanje in so
nestrupeni za èebele. Za natanèen rok
škropljenja se odloèamo po odkritju
škodljivca in po fenološki fazi razvoja vinske
trte. Za uporabo teh insekticidov je optimalni
rok 10 dni pred prièetkom cvetenja oz. deveti
(9) razviti list na mladici. Èe smo uporabili
insekticid Delfin WG, moramo tretiranje èez
10-14 dni ponoviti.
Delovanje Runnerja je okoli 21 dni. V praksi se
zatira prva generacija le izjemoma, saj škoda
po grozdnih sukaèih v veèini primerov ne
predstavlja veèjega problema, pozitivno pa
vpliva na razredèenje jagod pri sortah z
zbitimi grozdi.
Drugi rod je zelo priporoèljivo spremljati s
feromonskimi vabami, saj so lahko velike
razlike med posameznimi legami tudi na
ožjem vinogradniškem podroèju, zato
priporoèamo uporabo feromonskih vab.
Optimalni rok za uporabo MIMICa-0,06 % ali
RUNNERja-0,03 % je 7-8 dni po poveèanem
letu metuljèkov, to je v èasu izleganja lièink iz
jajèec ali v èasu, preden se jagode v grozdu
strnejo. Ob tem terminu je tudi èas za BIO
insekticid DELFIN WG-0,10 %. Èe po tem
terminu nastopi daljša perioda hladnega in
vlažnega vremena, se priporoèa, da
škropljenje z Mimicom ponovimo èez 14 dni,
kar je pa pri Delfinu obvezno, vendar je
potrebno razmak skrajšati na 8-10 dni. Pri
RUNNERju ni potrebno ponavljati škropljenja,
saj deluje 21 dni. Uporabimo pa lahko tudi
dotikalni insekticid z dolgotrajnim delovanjem
PYRINEX 25 CS - 0,10 %. Optimalni termin
za uporabo tega insekticida je 10-14 dni po
optimalnem roku prej omenjenih insekticidov.
Insekticid Pyrinex 25 CS, v tej koncentraciji,
uporabljamo samo v obmoèju grozdja.
Tretji rod se pri nas pojavlja, vendar v
glavnem ne dela škode, razen v kakšnem
izredno toplem letu in še to v glavnem na
Varstvo vinske trte
Primorskem. Zaradi spremembe klime bi jo
bilo morda v bodoèe le potrebno spremljati.
BIOtièno zatiranje: za zatiranje grozdnih
sukaèev je dovoljena uporaba pripravkov kot
je DELFIN WG v konc. 0,1-0,15 %.
ZELENI ŠKRŽAT (Empoasca flavescens)
Je eden izmed škržatov na vinski trti, ki zna
povzroèiti obèutno škodo, posebej na raèun
kvalitete pridelka. Škržati so svetlozelene
barve, dolgi 3-3,5 mm, s strehasto zloženimi
krili in trikotno glavo. Prezimijo na iglavcih,
zato so napadeni v glavnem samo vinogradi
na obrobjih gozdov. Lièinke se hranijo z
izsesavanjem sokov iz listnih žil.
Slika okužbe: listne žile se najprej razbarvajo
in listni robovi zvijejo navzdol. Pri moènem
napadu se zunanji rob lista posuši oz.
porjavi. To se pojavi v juliju in avgustu.
Priporoèilo za zatiranje: tretiranje sovpada s
èasom zatiranja groznih sukaèev z dotikalnimi
insekticidi, ki vsi dobro zatirajo tudi zelenega
škržata, kot je npr. PYRINEX 25 CS v konc. 0,1 %.
BIOtièno zatiranje: za zatiranje tega
škodljivca ni registriranega nobenega
sredstva. Uporaba novega foliarnega gnojila
LABISINERGIC v konc. 0,3 %, pa naj bi znižal
populacijo tega škodljivca.
TRTAR - cigaraš (Byctiscus betulae)
Lep, zelenomoder hrošèek, ki ga najdemo
skoraj v vsakem vinogradu, je nepomemben
škodljivec in le v zelo redkih letih naredi veèjo
škodo.
Škodo delajo uši na koreninah in listju. Na
spodnji strani lista se pojavijo znaèilne
bradavice, vendar zaradi njih trta ne propade.
Škodo delajo uši na koreninah evropske trte,
t.i. nodozitete in tuberozitete, to so bule, ki
propadejo in prekinejo oskrbo trte z vodo in
hranili.
Priporoèilo za zatiranje: evropsko trto
cepimo na ameriške podlage in njihove
križance. Od insekticidov naj bi še kar
zadovoljile kombinacije kloronikotinilnih
insekticidov in piretroidov.
BIOtièno zatiranje: za zatiranje tega
škodljivca ni registriranega nobenega
sredstva.
VELIKI TRTNI KAPAR (Neopulvinaria vitis)
in drugi kaparji
Veliki trtni kapar se pojavlja v glavnem v
Primorskem vinorodnem okolišu, v lanskem
letu pa se je nekaj primerkov našlo tudi na
Dolenjskem, drugod pa prevladuje èešpljev
kapar. Pri zatiranju kaparjev je zelo
pomemben èas in uporaba pravilnega
pripravka. V èasu odganjanja vinske trte lahko
uporabimo razna mineralna ali ogrèièna olja,
vendar so uèinkovitosti nizke. V vegetaciji se
za škropljenje odloèimo, ko opazimo, da so se
prièele izlegati lièinke. Možno je uporabiti
pripravek PYRINEX 25 CS, ki pa zaradi svoje
nizke hlapnosti in v primeru tega škodljivca
prenizkega odmerka, nima zadovoljive
uèinkovitosti. Pri moènem napadu se
priporoèa dodajanje NU-FILMa-17, ki poveèa
oprijemljivost in uèinkovitost ter podaljša èas
delovanja ali mineralna olja.
BIOtièno zatiranje: za zatiranje tega škodljiva
je možno uporabiti žvepleno-apneno brozgo
v konc. 20-25 %.
ÈRNA PEGAVOST (Phomopsis viticola)
V izredno toplih pomladih se pojavi
zelo zgodaj in obžira komaj odgnale brste, kar
lahko povzroèi veliko škodo. Pri nas so
posledice njegove prisotnosti le zviti listièi v
obliki cigare, v katerih je hrošèek odložil
jajèece. Tudi po deset takšnih listièev na trs ne
pomeni nobene škode, le grd izgled. Glede na
to, da ta hrošèek pravzaprav ne naredi nobene
škode, se ga ne zatira.
Bolezen se je prièela moèneje pojavljati v
zadnjih letih in to ne samo na rizvancu in
laškem rizlingu, ampak skoraj na vseh sortah.
Slika okužbe: ko imajo poganjki 4-5 cm se na
medèlenkih pojavijo temno vijolièaste do èrne
pike/brazde, ki se po dolžini poganjka med
seboj združujejo.
TRSNA UŠ - filoksera (Phylloxera vastatrix)
Bila je prinešena iz severne Amerike v Evropo
v prejšnjem stoletju in v kratkem unièila celo
evropsko vinogradništvo.
Na starejših listih se v glavnem vidijo le pege.
Gliva povzroèi tudi odmiranje zimskih oèes, ki
zaradi tega spomladi ne odženejo. Rozge so
že jeseni svetlo sive ali bele barve, kar je tudi
razpoznavni znak za to bolezen.
Podobne pege se pojavijo tudi na viticah,
listih, mladicah in grozdnih pecljih. Ko se
mladice odebelijo, obolelo tkivo po dolžini
razpoka. Navadno se v juniju ob listnih žilah
pojavijo majhne vijolièasto èrne pege, ki so
obdane z rumenkastim robom. Okuženi listi
se izmalièijo. Listna ploskev se naguba in
nakodra, robovi se zavijejo navzdol. Kolikor
mlajši je list ob okužbi, toliko bolj se izmalièi.
053
Iz teh peg oz.plodišè spomladi kalijo
želatinaste nitke polne trosov, ki jih dežne
kapljice zanesejo na odganjajoèe brste, kjer
okužijo mlade zelene dele.
Priporoèilo za zatiranje: je zelo specifièna
bolezen vinske trte, kjer pri zatiranju toliko ne
odloèa izbira pripravka, ampak pravi èas
škropljenja in prilagoditev tega vremenskim
razmeram. Èe pri rezi pozimi opazimo
znaèilne znake bolezni na vznožju šparonov
nam da vedeti, da bomo morali biti v primeru
hladnega in mokrega vremena v èasu
odganjanja trte pozorni. Èe je v èasu
odganjanja suho in toplo vreme in je takšna
tudi prognoza, lahko naèeloma izpustimo to
škropljenje. Ker pa je to v veèini primerov tudi
èas za zatiranje pršic in tudi zaèetnega
foliarnega gnojenja, dodatek fungicida ne
predstavlja skorajda nobenega stroška. Za
prvo škropljenje se odloèimo, ko so poganjki
dolgi 2-3 cm. Uporabimo FOLPAN 80 WDG 0,15 % in škropljenje ponovimo èez 3-5 dni.
Za tretje škropljenje se odloèimo, èe so znaki
bolezni zelo moèni, in èe je deževno vreme.
Èe smo škropljenja zamudili in je prišlo do
pojava bolezni na zelenih delih vinske trte, ni
veè pomoèi, saj noben fungicid nima
kurativnega delovanja na to bolezen.
Škropljenje pa je vseeno potrebno opraviti, da
zašèitimo nadaljnji razvoj bolezni na zdrave
dele vinske trte.
BIOtièno zatiranje: pri zatiranju te bolezni se
lahko v mokrih letih pojavi velik problem.
Edini BIOtièni sredstvi za zatiranje te bolezni
sta na osnovi moèljivega žvepla in bakra,
slednje pa lahko ob nizkih temperaturah in
padavihah povzroèi ožige.
RDEÈI LISTNI OŽIG
(Pseudopeziza tracheiphila)
Moènejši pojav rdeèega listnega ožiga je znan
iz leta 1850. Leta 1903 je Mueller Thurgau
Program varstvo vinske trte
Orientacijski program varstva VINSKE TRTE
razvojni stadij
"fenofaza"
bolezen, škodljivec,
ukrep
SREDSTVO
konc.
v%
odmerek
10 L
100 L
1 ha
0,10
+ 1,0
ali 0,30
0,10
0,05
10 ml
+ 100 ml
ali 30 ml
10 ml
+ 5 ml
100 ml
+ 1,0 L
ali 300 ml
100 ml
+ 50 ml
0,4 L
+4L
ali 1,2 L
0,4 L
+ 200 ml
MIMIC
0,06
6 ml
60 ml
240 ml
RUNNER 240 SC
0,03
3 ml
30 ml
120 ml
FOLPAN 80 WDG
0,15
15 g
150 g
0,6 kg
FOLPAN 80 WDG
0,15
15 g
150 g
0,6 kg
KARATHANE GOLD
0,06
6 ml
60 ml
240 ml
DITHANE DG/M-45
0,20
20 g
200 g
0,8 kg
FOLPAN 80 WDG
0,15
15 g
150 g
0,6 kg
MOÈLJIVO ŽVEPLO
0,30
30 g
300 g
1,2 kg
KARATHANE GOLD
0,06
6 ml
60 ml
Kolièina vode: 400 L
akarinoza, erinoza
kaparji
zemljemerka, sovke
èrna pegavost
èrna pegavost, rdeèi
listni ožig
oidij, èe je bil v
lanskem letu
peronospora
oidij
PYRINEX 25 CS
+ PROTIFERT LMW
ali PROTIFERT ŽVEPLO
PYRINEX 25 CS
+ NU-FILM-17
ŽVEPLO V PRAHU
240 ml
15-20 kg
peronospora
oidij
FOLPAN 80 WDG
0,15
15 g
150 g
1,0 kg
ELECTIS 75 WG
0,18
18 g
180 g
1,3 kg
DITHANE DG/M-45
0,20
20 g
200 g
1,4 kg
MILDICUT
0,40
40 ml
400 ml
2,5 L
KARATHANE GOLD
0,06
6 ml
60 ml
420 ml
MOÈLJIVO ŽVEPLO
0,30
30 g
300 g
2,1 kg
ŽVEPLO V PRAHU
15-20 kg
Kolièina vode: 1.000 L
peronospora
oidij
grozdni sukaèi 1. rod
peronospora
oidij
peronospora
oidij
FANTIC F WG
0,20
20 g
200 g
2,0 kg
MILDICUT
0,40
40 ml
400 ml
4,0 L
POSTALON
0,10
10 ml
100 ml
1,0 L
CRYSTAL
0,02
2 ml
20 ml
200 ml
DOMARK 100 EC
0,025
2,5 ml
25 ml
250 ml
ORIUS 250 EW
0,03
3 ml
30 ml
300 ml
MIMIC
0,06
6 ml
60 ml
600 ml
RUNNER 240 SC
0,03
3 ml
30 ml
300 ml
DELFIN WG
0,10
10 g
100 g
1,0 kg
MILDICUT
0,40
40 ml
400 ml
4,0 L
FANTIC F WG
0,20
20 g
200 g
2,0 kg
POSTALON
0,10
10 ml
100 ml
1,0 L
CRYSTAL
0,02
2 ml
20 ml
200 ml
DOMARK 100 EC
0,025
2,5 ml
25 ml
250 ml
ORIUS 250 EW
0,03
3 ml
30 ml
300 ml
MILDICUT
0,40
40 ml
400 ml
4,0 L
FANTIC F WG
0,20
20 g
200 g
2,0 kg
POSTALON
0,10
10 ml
100 ml
1,0 L
CRYSTAL
0,02
2 ml
20 ml
200 ml
DOMARK 100 EC
0,025
2,5 ml
25 ml
250 ml
ORIUS 250 EW
0,03
3 ml
30 ml
300 ml
KARATHANE GOLD
0,06
6 ml
60 ml
600 ml
054
Program varstvo vinske trte
razvojni stadij
"fenofaza"
ukrep
konc.
v%
SREDSTVO
10 L
odmerek
100 L
1 ha
1,8 kg
Kolièina vode: 1.000 L
peronospora
oidij
siva grozdna gniloba
peronospora
oidij
peronospora
oidij
siva grozdna gniloba
ELECTIS 75 WG
0,18
18 g
180 g
MILDICUT
0,40
40 ml
400 ml
4,0 L
DITHANE DG/M45
0,20
20 g
200 g
2,0 kg
FOLPAN 80 WDG
0,15
15 g
150 g
1,5 kg
POSTALON
0,10
10 ml
100 ml
1,0 L
CRYSTAL
0,02
2 ml
20 ml
200 ml
MIMIC
0,06
6 ml
60 ml
600 ml
RUNNER 240 SC
0,03
3 ml
30 ml
300 ml
DELFIN WG
0,10
10 g
100 g
1,0 kg
PYRINEX 25 CS
0,10
10 ml
100 ml
1,0 L
PYRUS 400 SC
0,20
20 ml
200 ml
2,0 L
SERENADE WP
0,35
35 g
350 g
3,5 kg
FOLPAN 80 WDG
+CHAMPION WP/WG
ali CHAMP form. 2 FLO
0,10
0,15
0,15
10 g
+ 15 g
15 ml
100 g
+150 g
150 ml
1,0 kg
+1,5 kg
1,5 L
ELECTIS 75 WG
0,18
18 g
180 g
1,8 kg
KARATHANE GOLD
0,06
6 ml
60 ml
600 ml
MOÈLJIVO ŽVEPLO
0,30
30 g
300 g
3,0 kg
CHAMPION 50 WP
0,25
0,20
25 g
20 ml
250 g
200 ml
2,5 kg
2,0 L
ELECTIS 75 WG
0,18
18 g
180 g
1,8 kg
FOLPAN 80 WDG
+CHAMPION WP/WG
0,10
0,15
0,15
10 g
+15 g
15 ml
100 g
+150
150 ml
1,0 kg
+1,5 kg
1,5 L
MOÈLJIVO ŽVEPLO
0,30
30 g
300 g
3,0 kg
PYRUS 400 SC
0,20
20 ml
200 ml
2L
SERENADE WP
0,35
35 g
350 g
3,5 kg
0,10
10 g
100 g
1 kg
DELFIN WG
peronospora (v prvi
dekadi septembra)
siva grozdna plesen
(obmoèje grozdja)
CHAMPION 50 WP/WG
0,25
25 g
250 g
1,25 kg
CHAMP formula 2 FLO
0,20
20 ml
200 ml
1,0 L
ELECTIS 75 WG
0,18
18 g
180 g
1,8 kg
SERENADE WP
+ PROTIFERT LMW
ali PROTIFERT KALIJ
0,4
0,35
0,30
40 g
35 ml
30 ml
400 g
350 ml
300 ml
2,0 kg
1,75 L
1,5 L
Posebne aplikacije
ukrep
PRI VSEH TRETIRANJIH za boljšo oprijemljivost,
prepreèevanje spiranja, boljšo uèinkovitost itd.
IZBOLJŠANJE DELOVANJA FUNGICIDOV
(v èasu od prièetka vegetacije pa do prièetka mehèanja jagod)
STRESNE SITUACIJE mraz, vroèina, suša, moèa, ožigi,
prisotnost virusa
TOÈA - škropimo takoj, najkasneje 48 ur po
nastanku škode
ZATIRANJE PLEVELOV
spomladi in med vegetacijo po vzniku plevelov
Odstranjevanje koreninskih in debelnih izrastkov
Koprive - tretiramo lokalno, kopriva višina 10-15 cm
Po spravilu pridelka (vsi koreninski izrastki in
mladice na deblu odstranjene, rane suhe. Tretiramo
le 20-30 cm širok pas v vrsti)
ZATIRANJE PRENAŠALCEV TRSNIH RUMENIC sklenokrili in ameriški škržat, konec julija-zaèetek avgusta
konc.
v%
10 L
odmerek
100 L
NU-FILM-17
0,025-0,05
2,5 - 5 ml
25 - 50 ml
LABIFITO
PROTIFERT fosfit K
0,15-0,30
0,30
15-30 ml
30 ml
150-300 ml
300 ml
1 ha
250-500
ml
1,5-3,0 L
3,0 L
0,35
35 ml
350 ml
3,5 L
0,35
+ 0,15
35 ml
+15 g
350 ml
+150 g
SREDSTVO
PROTIFERT LMW
PROTIFERT LMW
+ FOLPAN 80 WDG
GOAL + DOMINATOR
+ NU-FILM-17
KABUKI (max. 1,5 bar)
GOAL + NU-FILM-17
GOAL
+ DOMINATOR ultra
+ NU-FILM-17
PYRINEX 25 CS
055
3,5 L
+1,5 kg
0,3L + 3,0 L
+ 0,25-0,5 L
0,8 L (2X0,4 L/ha)
4-6 L+ 0,25-0,5 L
0,2 L
+ 2,0 L
+ 0,25-0,5 L
1,0 L
Varstvo vinske trte
raziskal življenjski ciklus te glive. Po pomenu
bi to bolezen razvrstili med drugorazredne,
saj se pojavlja le na nekaterih legah: na
sušnih, kamnitih, lapornatih in pešèenih tleh,
kjer so veèja nihanja z vodo. Obèutljivi sorti
sta renski rizling in rizvanec.
Slika okužbe: gliva prezimi v obliki micelija v
odpadlem listju in v deževnem in toplem
aprilu in maju okuži vinsko trto. Napada v
glavnem samo listje, pri izredno moènem
napadu pa je lahko poškodovano tudi
grozdje. Gliva prevrta povrhnjico in izgradi
micelij v prevodnem tkivu in s tem onemogoèi
dotok vode. Znaki okužbe so zato vedno
omejeni z listnimi žilami.
Na belih sortah se v juniju in juliju pojavijo
rumenkasti, pri rdeèih sortah pa rdeèkasti
madeži, za katere je znaèilno, da so omejeni z
listnimi žilami. Pege nato porjavijo in se
posušijo, pri veèjem številu peg pa list
odpade. Tako lahko mladica pred cvetenjem
izgubi 4-5 spodnjih listov, posledica tega pa je
lahko osipanje, slabše dozorevanje in kvaliteta
grozdja. Pri moènem napadu lahko zaradi
prekinitve prehrane kabrniki celo odpadejo.
Priporoèilo za zatiranje: v sušnih letih, na
lahkih pešèenih in prodnatih tleh, se obvezno
odloèimo za škropljenje, ko so mladice dolge
okoli 10 cm. Uporabimo FOLPAN 80 WDG0,15 % ali DITHANE DG/M-45-0,25 %, ki
nam istoèasno delujeta tudi proti
peronospori.
BIOtièno zatiranje: pri zatiranju te bolezni se
lahko v mokrih letih pojavi velik problem.
Edino BIOtièno registrirano sredstvo za
zatiranje te bolezni je na osnovi bakra, ki pa
ob nizkih temperaturah in padavinah
povzroèa ožige.
ZOOSPORE DEŽNE KAPLJICE IN VETER ZANESEJO NA
ZELENE DELE VINSKE TRTE, KJER SE GIBLJEJO S POMOÈJO BIÈKOV.
POŽENEJO KALÈEK IN SKOZI LISTNO REŽO POŽENEJO KALÈEK.
PRIMARNA OKUŽBA NA LISTJU
- OLJNI MADEŽ
OOSPORE OB USTREZNI
VLAGI IN TOPLOTI KALIJO V
MAKROSPORANGIJE,
V KATERIH JE DO 60
ZOOSPOR.
MICELIJ S HAUSTORIJI, KI
PRODREJO V CELICO
OKUŽBA GROZDIÈEV
PO RAZPADU LISTJA
OOSPORE DOSPEJO
V ZEMLJO
ZOOSPORANGIJ
RAZPADEJO 5-8 ZOOSPOR,
KI POVZROÈAJO
SEKUNDARNE OKUŽBE
ZOOSPORANGIJ
SPOLNI TROSI ALI OOSPORE
V ODPADLEM LISTJU
BELA PLESNIVA PREVLEKA, SESTAVLJENA
IZ KONIDIO(SPORANGIO)FOROV, KI NOSIJO
ZOOSPORANGIJE
FORMIRANJE SPOLNIH TROSOV
ALI OOSPOR V ODPADLEM LISTJU
kažejo v obliki oljnih madežev, ob koncu
inkubacije pa se pri temperaturi nad 12 oC in
nad 70 % relativne zraène vlage, na spodnji
listni strani, v lokaciji oljnega madeža, pojavijo
razmnoževalni organi v obliki belih plesnivih
prevlek. Te so sestavljene iz drevesasto
razraslih trosonoscev ali sporangioforov, ki
nosijo zoosporangije ali konidije. Vsak
razpade v 5-8 zoospor, ki povzroèajo
sekundarno okužbo. Jeseni se na okuženih
listih spet tvorijo zoospore, ki prezimijo na
odpadlem listju in spomladi povzroèajo
primarne infekcije. Nekateri viri navajajo, da
so te okužbe možne celo do meseca julija, kar
je mogoèe, saj lahko te oospore v latentnem
stanju preživijo tudi nekaj let.
Okužba listja je možna tudi že v mesecu
maju, seveda èe so za to pogoji.
Na listu opazimo rumenkaste pege, t.i. “oljne
madeže”, ki se na spodnji listni strani èez
nekaj èasa prekrijejo z belo plesnivo prevleko.
PERONOSPORA VINSKE TRTE
(Plasmopara viticola)
Peronospora je bila leta 1878 prinešena iz
Amerike v južno Francijo. V nekaj letih se je
razširila po Evropi. Gliva lahko okuži vse
zelene dele vinske trte.
Biologija glive: Peronospora spada v razred
gliv plesnivk (Phycomycetes), v družine
peronospor. Gliva prezimi v obliki oospor v
odpadlem listju, ki je bilo jeseni okuženo. Èez
zimo in spomladi listje propade, oospore pa
prispejo v tla. Tam ob ustrezni vlagi in toploti
kalijo v makrosporangije, v katerih je do 60
zoospor. Ob dežju makrosporangij poèi,
zoospore pa veter in dežne kapljice zanesejo
na zelene dele vinske trte. Na mokri listni
površini se premikajo s pomoèjo bièkov in
išèejo listne reže (stome-dihalni organi vinske
trte). Ko jo najdejo, poženejo skozi njo kalèek
in prodrejo v notranjost zelenega organa trte.
V medceliènih prostorih zelenega tkiva
razvijejo micelij (telo glive), ki s havstoriji (t.i.
sesalne koreninice) prodre v celico in se z njo
prehranjuje, napadene celice pa odmrejo. V
tem trenutku je izvršena primarna okužba.
Od tega trenutka dalje steèe tudi inkubacija
(èas od okužbe pa do pojava prvih
simptomov oziroma znakov bolezni), ki pa je
odvisen od temperature. Simptomi se najprej
Da pride do pojava te prevleke, morajo biti
izpolnjeni doloèeni pogoji vlage in
temperature. Pege se veèajo, porjavijo in
sušijo, listje pa lahko, èe je teh peg veliko, tudi
odpade. Pri moèni okužbi in izgubi veliko
listja je kvaliteta grozdja slabša, saj je
zmanjšana asimilacijska površina. Moèno
napadene trte èutijo posledice še naslednje
leto. Poleti in v zaèetku jeseni se lahko pojavi
še pozna peronospora, kjer pege mejijo na
listne žile, na spodnji strani pa je zelo gosta
plesniva prevleka.
Okužba kabrnkov: kabrnki so najbolj
obèutljivi od faze ko se loèijo od mladice pa
do cvetenja. Èe so okuženi v tem èasu ne
pride do cvetenja in le-ti se popolnoma
posušijo. Èe pride do okužbe med cvetnjem
so kabrnki in kasneje grozdiè pokriti z belo
plesnivo prevleko, postajajo zelenorjavi in se
zvijajo. Inkubacija na kabrnkih traja poèasneje,
zato se simptomi tudi kasneje pokažejo. Zato
vèasih pride do negodovanja vinogradnikov
nad slabo uèinkovitostjo fungicidov.
056
Èe gliva napade samo del kabrnka, se le ta
obarva in posuši. Pri popolnoma okuženih
kabrnkih lahko pride do velikega izpada
pridelka. Posebej obèutljivi so kabrnki v
deževnem èasu, tik pred cvetenjem, ko so
kapice na cvetu le privzdignjene.
Okužba jagod je možna skozi jagodno kožico,
dokler jagode ne dosežejo velikosti graha,
oziroma ko se na njih pojavi t.i. poprh.
Kasneje se lahko okužijo le še skozi pecljevino,
kajti grozdni in jagodni peclji so obèutljivi,
dokler ne dosežejo 2/3 svoje velikosti.
Tako lahko gliva okuži jagodo skozi pecelj,
vendar je slika poškodbe drugaèna, kajti
jagode najprej postanejo vdrte, svetlorjave,
potem temnijo, vendar brez bele plesnive
prevleke. Ta pojav velikokrat tudi strokovnjaki
zamenjajo s “sonènim ožigom”, posledica pa
je potem napaèno svetovanje. Na takšnih
jagodah se nikoli ne pojavi bela plesniva
prevleka, saj so listne reže na jagodni kožici
zaprte in skozi nje ne morejo izrašèati
sporangiofori, ki tvorijo belo plesnivo prevleko.
peronospora
sonèni ožig
Varstvo vinske trte
Kasneje se priènejo jagode grbanèiti ter
dobijo znaèilno rjavovijolièno barvo. Reèemo
jim tudi “usnjate jagode”. V suhem vremenu
se posušijo in odpadejo, v mokrem pa zaènejo
gniti. Èe gliva moèno napade pecelj, lahko
grozd tudi odpade. Pri moènem napadu je
lahko pridelek izredno prizadet.
Okužba mladic: to se zgodi redko, le ob zelo
moènem potencialu glive. Okužene mladice
so lahko prevleèene z belo plesnivo prevleko,
kasneje porjavijo in se posušijo. Èe so
napadeni le medèlenki, les jeseni slabše
dozori. Gliva okuži tudi vitice in listne peclje.
Pogoji za pojav peronospore: teoretièni
pogoji oz. pravila za primarno infekcijo
(teorija treh desetk), ki so bili do sedaj “v
uporabi”, so naslednja:
1. srednja dnevna temperatura zadnjih
o
dveh do treh dni mora znašati vsaj 10 C,
o
po nekaterih virih že 8 C;
2. v zadnjih 24-tih urah mora pasti vsaj
10 mm dežja/m2, tako da je zemlja dobro
namoèena in
3. premer listièev vinske trte mora biti vsaj
2 cm, ker ti listièi že imajo odprte listne
reže; poganjki dolgi 10 cm.
Pogoji za sekundarno infekcijo so naslednji:
1. prisotnost infekcijskega potenciala spor
2. veèurna vlažnost listja, okoli 4 ure, ki ni
nujno, da je posledica dežja, ampak
zadostuje že moèna rosa,
o
3. temperatura zraka najmanj 12 C (pri
neprekinjeni vlažnosti listja lahko pride do
infekcije tudi pri 6-8o C).
Optimalna temperatura za razvoj glive je med
20 in 25oC. Pri vroèini nad 30o C gliva odmre,
pod 6o C pa se naj ne bi razvijala veè.
Zakaj toliko peronospore tudi v letu 2010?
Vèasih je veljalo pravilo, da po dveh zaporednih peronospornih letih ne more biti še tretje,
no pa smo imeli v nekaterih podroèjih že kar
èetrto. Kaj je botrovalo peronospori v lanskem
letu?
Vedelo se je, da lahko probleme prièakujemo
na podroèjih s potencialom iz leta 2009, da se
bo pa tako moèno pojavila tam, kjer je ni bilo,
pa ni bilo za prièakovati. Najveèji problem so
seveda bile neugodne vremenske razmere, ki
daljše obdobje v mesecu maju niso dopušèale
opraviti varstva. Vinogradniki, ki so opravili
zgodnja preventivna tretiranja, so bili v veliko
boljšem položaju, kot tisti, ki so špekulirali, saj
so lahko le-ti prvo tretiranje opravili komaj po
daljšem in s padavinami obilnem deževnem
obdobju. Velikokrat je po dežju nastopilo
kratko obdobje lepega vremena, vendar je
bilo tretiranja, zaradi varnosti, možno izvesti
le v ravninskih in blago nagnjenih vinogradih
ter ponekod na terasah.
Prve primarne pege peronospore so se
prièele pojavljati ob koncu druge dekade
meseca maja na primorskem, drugod ob
koncu maja in v zaèetku junija, nato pa je v
nekaterih vinogradih sledila epifitocija. Ker je
bilo v deževnem majskem obdobju izvršenih
veè zaporednih okužb, so se simptomi prièeli
pojavljati v kratkih intervalih. Zavedati se
moramo, da je vsaka noè, kjer je bilo listje
med opolnoèjo in 4. uro zjutraj mokro,
ugodna za okužbo! Kljub relativno zgodnji
vegetaciji, so nizke majske temperature in
deževno vreme, moèno upoèasnile vegetacijo,
kar je še dodatno ugodno vplivalo na pogoje
za okužbo.
Prvi primeri pojava simptomov na grozdièih
so bili opaženi že sredi junija na Primorskem,
do konca meseca pa praktièno v vseh
vinorodnih okoliših. Kasneje se je seveda
prièela pojavljati t.i. pozna peronospora na
grozdju. V nekaterih vinogradih je prišlo tudi
do popolnega unièenja pridelka, v povpreèju
pa naj bi bila škoda zaradi peronospore okoli
20-30 %, ostalim deležem sta pa botrovala še
oidij in siva grozdna plesen. V sušnem
obdobju v mesecu juliju se je peronospora
umirila, vendar se je s prièetkom bolj vlažnega
vremena nadaljevala ob koncu meseca in v
zaèetku avgusta.
Kot vsa leta nazaj se je spet pokazalo, da je v
zaèetni fazi vegetacije pogosta uporaba
poceni dotikalnih fungicidov še vedno
najboljša, najcenejša in najbolj varna strategija
varstva vinske trte pred peronosporo, seveda
èe je možno pravoèasno in varno opraviti
tretiranje.
Zato še enkrat povdarjamo, da je teorija o
treh desetkah v deževnih letih zgodovina. V
teh letih so padli vsi argumenti kolièine
padavin, temperature in tudi premera listièev!
Da z zamikom prvega tretiranjanja dosežemo
ogromen finanèni prihranek in prispevamo k
manjšemu obremenjevanju okolja, v kritiènih
letih, kot je bilo lansko, pripelje kveèemu k
velikim in dragim problemom ter izgubi
pridelka. In še enkrat o razlogih, zakaj je
preventiva varna in ekonomièna:
- ker je poraba, v tem primeru dotikalnih
fungicidov kot sta npr. Dithane ali Folpan, le
30-35 % polnega odmerka,
- ker to predstavlja nizke stroške in malo
obremenjevanje okolja,
- ker v tistem èasu foliarno dodajamo
potrebna mikro in tudi makro hranila,
- ker imamo trto zašèiteno,
- ker ob nastopu daljšega obdobja deževnega
vremena ne moremo takoj zašèiti trte in je s
tem verjetnost pojava okužbe veèja in
- ker s tem zmanjšamo možnost okužbe in se
izognemo vsaj 1-2 dodatnima in dragima
tretiranjima s kurativnimi in eradikativnimi
fungicidi, kar pa je nepotrebno in dodatno
obremenjevanje okolja!
Zato bodo naši nasveti še bolj trdno temeljili
na zgodnjih preventivnih tretiranjih,
pravoèasni uporabi specifiènih kurativnih in
eradikativnih fungicidov in seveda tudi
pravilni uporabi bakrenih fungicidov, glede na
posamezno sorto. Kvaliteto naših nasvetov
057
nam potrjuje vedno veèje število novih
naroènikov, kakor tudi dokazani uspehi
zadovoljnih vinogradnikov, ki nam sledijo in
tudi uspehi v lastni pridelavi, pa tudi rezultati
bioloških preizkušanj na kmetijskih inštitucijah.
Biološki poskusi v letu 2010
Uradne biološke poskuse uèinkovitosti
posameznih sredstev in programov opravljajo
specialisti na oddelkih za varstvo rastlin na
kmetijskih zavodih in inštitutih.
V lanskem letu je tudi naše podjetje dalo v
preverjanje biološke uèinkovitosti program
zatiranje peronospore s tistimi pripravki, ki so
redno v prodaji. Tak naèin nam omogoèa
ovrednotiti tudi cenovno vrednost takšnega
programa, saj so marsikateri prikazani programi stališèa stroškov nesprejemljivi in velikokrat
v nasprotju z „dobro kmetijsko prakso“.
Program KARSIA 2010
Splošni podatki o poskusu
Poskus je izvajal Kmetijsko Gozdarski Zavod
Maribor, Oddelek za varstvo rastlin. Lokacija
poskusa je bila v Brebrovniku pri Ormožu na
sorti laški rizling, za katerega vemo, da ni
preveè obèutljiv za peronosporo, vendar so
bili pogoji kar ugodni. Celotna površina
poskusa je zajemala okoli 0,35 ha, posamezna
obravnavanja (štiri za vsak pripravek oz.
program) pa so bila velikosti 1,5-1,6 ar.
Gojitvena oblika je dvojni gijot. Za tretiranje
se je uporabil nošen vinogradniški pršilnik
proizvajalca Zupan, tako je naèin tretiranja bil
identièen tistemu v povpreèni „proizvodnji“.
Ocena je bila narejena 13. julija, 14 dni po
zadnjem tretiranju, v fenološkem stadiju BBCH
77. V vsakem obravnavanju se je pregledalo
100-120 listov oz. grozdov, torej skupno na
pripravek oz. program 400-480. Vsak list oz.
grozd se je ocenil z oceno od 0-5, stopnja
okužbe se je izraèunala z metodo Townsend
in Heubergerjeve, uèinkovitost pa po Abbotu.
Podatki so se obdelali z Aqnovo in
Duncanovim testom.
Pripravki, uporabljeni v obravnavanju 1, 2 in 4
predstavljajo standard. Uporaba enega
sredstva med celo vegetacijo seveda ni v
skladu z antirezistenèno strategijo (ARS) in
dobro kmetijsko prakso (DKP), vendar se pri
preverjanju njegove uèinkovitosti v bioloških
poskusih uporablja takšen naèin uporabe. Iz
rezultatov je razvidno, da so vsi pripravki in
program dosegli zelo dobre uèinkovitosti in
da med njimi ni statistièno znaèilnih razlik.
*
Varstvo vinske trte / poskus 2010
Komentar: majhne kolièine padavin v mesecu maju in juniju niso omogoèile epifitocijo peronospore vinske trte na listih. Kolièine padavin so bile pod
dolgoletnim povpreèjem za ta dva meseca in prav zato je bila stopnja okužbe s peronosporo vinske trte na listih v kontroli- neškropljeno le 11,72%. Vsi
pripravki so pokazali odlièno uèinkovitost delovanja na listih. Med posameznimi postopki in programi ni statistièno znaèilnih razlik.
Komentar: stopnja okužbe s peronosporo vinske trte v kontroli (netretirano) je bila na grozdih višja (povpreèno 39,42%), kot na listih, saj je bil v
sredini meseca junija pojav peronospore vinske trte omejen predvsem na kabrnike in manj na listje. Vremenske razmere ob koncu meseca junija in v
juliju (po cvetenju vinske trte) niso omogoèile moènejšega nadaljnjega širjenja bolezni. Najvišja uèinkovitost je bila ugotovljena pri programu Karsia
(98,6 %). Med pripravki in škropilnimi programi ni statistièno znaèilnih razlik.
058
Varstvo vinske trte
Priporoèila za zatiranje peronospore v
sezoni 2011
Po štirih peronospornih letih in s kar dobrim
potencialom za letošnjo sezono, marsikateri
vinogradnik razmišlja o ekonomiènosti
vinogradništva. Najveèji problem je seveda
nizka odkupna cena grozdja, velika ponudba
in to samo slovenskih vin, nizka cena
namiznih in tudi kakovostnih vin, v nekaterih
kleteh velike zaloge. To ne velja za vso državo,
kajti v nekaterih vinorodnih podroèjih zaradi
poveèanja konkurenènosti in izvoza, zopet
vlada optimizem. Vendar vse nas zanima,
koliko EUR nam ostane ali pa smo morda
pridelali zgubo. Po neuradnih podatkih je v
nekaterih terasnih vinogradih, pri
povpreènem 6 ha posestvu z 12.000 trsi,
znašala izguba v lanskem letu do 20.000 EUR.
To naše vinogradništvo ne more prenesti!
Znesek zašèite pred boleznimi in škodljivci,
vkljuèno s herbicidi, naj ne bi znašal veè kot 811 % vseh stroškov, se pa je ta delež v zadnjih
letih krepko poveèal. Ne toliko na raèun dviga
cen FFS, ampak na raèun veèjega števila
tretiranj, ki so posledica neustrezne zašèite in
seveda tudi neugodnih klimatskih pogojev, pa
tudi popušèanja nekaterih starejših, predvsem
sistemiènih in mezostemiènih fungicidov.
Da se klima spreminja in s tem tudi pogoji za
peronosporo je dejstvo. Na, za kmetijstvo
relativno majhnem slovenskem prostoru, pa
so klimatološki pogoji zelo razlièni. Zato je
potrebno upoštevati lokalne klimatske pogoje
in se glede varstva njim tudi prilagajati.
Spremljanje fenoloških faz, padavin in
temperature na doloèenem podroèju so
minimalni pogoji, ki jih mora opravljati vsak
vinogradnik, saj varstva vinogradov na pamet
NI veè. Èe je možno, si vodite majhen
klimatološki in fenološki dnevnik. Res je, da si
povpreène dnevne temperature ne morete
izraèunati, lahko pa spremljate temperaturo,
padavine in trajanje omoèenosti listja na
najbližji postaji vašemu vinogradu, na
spletnem naslovu, ki ga najdete v poglavju
“Vreme in prognostièna obvestila”. Èe je
možno, padavine spremljajte z obièajnim
dežemerjem. To so osnovi podatki, ki jih je
potrebno spremljati, saj so razlike med
lokacijami velike. Fenološke faze lahko
spremljate prav po fenofazah ali pa kar po
dolžini mladice, zapisujte pa si razvojne
spremembe kabrnkov in grozdja.
Biološko lahko peronospora okuži vinsko trto,
ko ima prvi razprti listiè premera 3 cm, kajti
takrat se stome (dihalni organi) ponoèi že
odpirajo in tukaj so tudi vstopna mesta za
okužbo. Zaradi izredno zgodnjih okužb,
gledano na fenološko fazo trte, se že
pojavljajo dvomi tudi o tem argumentu. Èe je
vreme od tega trenutka suho in brez padavin,
ni potrebe po uporabi fungicidov, vendar naj
bo prvo tretiranje vseeno opravljeno
najkasneje pri dolžini mladic 10 cm, pri res
sušnem vremenu in tudi takšni prognozi, pa
najkasneje pri dolžini 25-30 cm. V primeru
deževnega vremena se nikakor ne ozirajte na
nizke temperature, èeš da okužba ni možna,
ampak zašèitite vaš vinograd v èim krajšem
èasu.
Presledki med tretiranji
Presledke prilagajamo vremenskim pogojem,
predvsem padavinam, hitrosti razvoja vinske
trte, lastnostim sredstva, ki ga nameravamo
uporabiti in seveda raznim dodatkom, kot so
npr. moèila oz. lepila. Pri uporabi dotikalnih
fungicidov naj presledki ne bodo daljši od 7
dni, pri uporabi lokosistemiènih fungicidov ne
veè kot 9 dni in pri uporabi sistemiènih
fungicidov (al-fosetil) najveè 12 dni. V
primeru, da je bila škropilna obloga zaradi
dežja sprana, je treba tretiranje ponoviti tudi
prej. Upoštevati je seveda potrebno
obstojnost škropilne obloge glede na
uporabljen fungicid in dodatek (razlièna
moèila), prirastek mladic in zdravstveno
stanje.
Odpornost škropilne obloge nekega sredstva
ali kombinacije razliènih sredstev je v veliki
meri odvisna od kolièine in intenzivnosti
padavin. Obstajajo velike razlike med
posameznimi sredstvi, še posebej med
klasiènimi dotikalnimi, tistimi z globinskim
delovanjem in sistemiki. Naèeloma se
priporoèa tretiranje ponoviti, ko pade 30 mm
padavin, vendar doloèena sredstva vzdržijo
tudi veè. Pri uporabi klasiènih dotikalnih
fungicidov, kot sta npr. Dithane ali Folpan,
smo lahko brez skrbi do približno 40 mm
padavin, pri pripravku Electis in Mildicut pa
celo do 60 mm. Seveda pa je to povezano z
intenzivnostjo padavin, kajti èe ta kolièina
pade v zelo kratkem èasu, je verjetnost
spiranja veliko veèja, kot pri dolgotrajnejših
padavinah. Tukaj pa se zopet pojavlja vprašanje
dolžine prirastka, ki je lahko v dolgotrajnem in
hladnem vremenu majhen in velik v toplem
vremenu.
V primeru bujne in hitre rasti tretiramo že èez
7-8 dni, prav tako tudi v primeru toplega
deževnega vremena, saj je prirastek
nezašèiten. Èe smo vinograd zašèitili in je v
roku 24 ur padlo 30 mm in veè padavin
priporoèamo, da ne glede na to, kaj ste
uporabili, ponovite tretiranje. V primeru
daljšega suhega obdobja lahko presledke
podaljšamo na 9-10 dni.
V primeru dolgotrajne omoèenosti, ki jo
povzroèajo padavine, vendar z nizko kolièino
(rosenje, moèna megla, ipd.), je potrebno
opravljati tretiranja tudi pogosteje, na 4 - 5
dni. V takih primerih priporoèamo, da
klasiènim dotikalnim fungicidom dodajate
NU-FILM-17 v konc. 0,05 %. V takšnih pogojih
ima prednost DITHANE M-45 ali DG.
Tretiranja do cvetenja
Do cvetenja opravimo najmanj dva do tri
preventivna tretiranja, ki so neprimerno
cenejša in varnejša, kot da priènemo s prvim
tretiranjem s sistemikom 7-10 dni po
optimalnem roku za dotikalne fungicide.
V veèini primerov so takšne strategije
nagrajene s peronosporo. Za zaèetna
tretiranja priporoèamo klasiène dotikalne
(samo preventivne) fungicide kot so
DITHANE DG/M-45 - 0,20 % ali FOLPAN 80
WDG - 0,15 %. V primeru res obilnih in
dolgotrajnih padavin lahko uporabite tudi
ELECTIS 75 WG v konc. 0,18 % ali najnovejši
fungicid MILDICUT v konc. 0,40 %, ampak to
res le v izrednih pogojih, ko je dostop v
vinograd zaradi vremenskih pogojev nemogoè.
Tretiranja pred, med in po cvetenju do
strnenja jagod
Pred cvetenjem priènemo s sistemiènimi in
lokosistemiènimi pripravki, pri katerih prav
tako razmaki med škropljenji ne smejo
biti daljši od 9-12 dni, seveda zopet odvisno
od vremena, prirastka in uporabljenega
sredstva.
Sistemiène fungicide uporabljamo v èasu tik
pred, med in takoj po cvetenju, saj ima veèina
njih delovanje le do takrat, ko jagode
dosežejo velikost graha. Kasneje je njihova
distribucija oz. mobilnost po rastlini in
059
predvsem v jagodi veliko slabša. V tem èasu
priporoèamo uporabo fungicida ELECTIS 75
WG - 0,18 % ali sistemiènega fungicida
FANTIC F WG - 0,20 %, ki ima sistemièno
delovanje in s tem preventivno in kurativno
uèinkovitost. Njegov najbolj optimalni èas
uporabe je pred cvetenjem in tudi po
oplodnji. V primeru deževnega vremena
damo absolutno prednost novemu
dotikalnemu fungicidu MILDICUT - 0,40 %, ki
ga lahko uporabimo v bloku do 3 krat
zapored, tja do strnjenja jagod. Trenutno je to
najbolj uèinkovit preventivni fungicid, ki pa
ima tudi eradikativno delovanje, kar pomeni,
da blokira pege. V èasu od jagod velikosti
graha pa do zaèetka zapiranja grozdov spet
priporoèamo ELECTIS 75 WG - 0,18 %, ki pa
ga lahko uporabljamo tudi izmenièno z
MILDICUTom.
Tretiranja od strnenja jagod do mehèanja
Ko se grozdi zaprejo, priporoèamo v mokrem
vremenu še naprej uporabo Electisa ali
Mildicuta, sicer pa preidemo na dotikalne
fungicide kot sta FOLPAN 80 WDG - 0,15 %
ali DITHANE DG/M-45 - 0,20 %. Èasovni
razmak med sistemikom in kontaktnimi
fungicidi naj ne bo daljši od 8 dni.
V zadnjih nekaj letih je veliko govora o
negativnem vplivu bakrenih fungicidov oz.
bakra na sortno cvetico, še posebej
aromatiènih sort kot so razlièni muškati,
sauvignon, traminec, idr.. Pri teh sortah se
priporoèa uporaba bakrenih fungicidov ali
kombinacij le v èasu do prièetka mehèanja oz.
barvanja. V tem èasu priporoèamo npr.
“ŠAMPIONSKO KOMBINACIJO” (FOLPAN
80 WDG-0,1% + CHAMP FORMULA 2 FLO0,15 % ali CHAMPION 50 WP/WG-0,15 %)
ali pa èiste bakrene fungicide, kot sta CHAMP
FORMULA 2 FLO-0,20 % in CHAMPION 50
WP/WG-0,20-0,25%.
Zakljuèna tretiranja
Pri izbiri sredstva se odloèamo predvsem iz
stališèa zdravstvenega stanja in sorte.
Opravimo jih lahko s èistimi bakrenimi
pripravki, pri èemer moramo upoštevati to, da
pri vseh tretiranjih, ki vsebujejo baker, ne
presežemo skupne kolièine tega elementa veè
kot 5 kg na hektar. Zato uporabljamo
visokokvalitetne pripravke z nizko vsebnostjo
bakra kot sta CHAMP FORMULA 2 FLO-0,20
% in CHAMPION 50 WP/WG-0,20-0,25%.
V izredno mokrih jesenih lahko za zadnje
tretiranje uporabimo tudi kombinacijo
ELECTISA ali MILDICUTa s Championom ali
CHAMPom.
V primeru aromatiènih sort, kjer se želimo
izogniti morebitnemu zmanjšanju sortne
cvetice zaradi bakrenih fungicidov,
priporoèamo za zakljuèna tretiranja uporabo
fungicida ELECTIS 75 WG v konc. 0,18 %.
V praksi je dobro znano, da ta pripravek nima
nobenega vpliva na fermentacijo, èe pa ga
uporabljamo v kombinaciji z žveplenimi
fungicidi, npr. Moèljivim žveplom, pa se mu
delovanje podaljša za dober teden dni.
Izboljšanje delovanje fungicidov proti
peronospori s sredstvi na osnovi kalijevega
fosfita (LabiFITO in Protifert fosfit K)
Že kar nekaj èasa je dobro znano, da foliarna
gnojila na osnovi kalijevega fosfita v
kombinaciji s fungicidi delujejo sinergistièno,
Varstvo vinske trte
torej poveèajo njihovo uèinkovitost oziroma
poveèajo odpornost rastlin. Ta odpornost je
odvisna od fitoaleksinov, ki so (poli)fenolne
snovi ali derivati v rastlinah, s sorazmerno
majhno molekulsko maso in delujejo
antibiotièno. Tvorijo se ob delovanju stresnih
dejavnikov, sevanje, sprememba temperature,
nihanje razpoložljivosti vode in hranil,
onesnaženju s težkimi kovinami, plini, tudi
pesticidi in ob okužbi z gliviènimi,
bakterijskimi in virusnimi okužbami.
Fitoaleksini so del rastlinskega „imunskega
sistema“ in imajo nalogo braniti rastlino pred
temi okužbami in negativnimi vplivi. Na
njihovo delovanje ne vpliva kolièina
fitoaleksinov v nekem tkivu, temveè hitrost
njihovega razpada. Vendar vsaka taka stvar
ima svoje pozitivne, kakor tudi negativne
strani.
Pospešitev tvorbe fitoaleksinov lahko
dosežemo z uporabo specialnih foliarnih
gnojil na osnovi fosfitov. Negativna stran
fosfitov je njihova izredna perzistententnost
(obstojnost v rastlini), pa tudi rezidui (MRL)
niso znani, se jih pa npr. v vinu hitro najde.
Nekatere države (npr. ZDA) ne dovolijo uvoza
vin, ki vsebujejo prekomerne vsebnosti fosfita.
Zato je pri njegovi uporabi potrebno
upoštevati to, da je uporaba izrecno omejena
samo na èas pred, med in takoj po cvetenju, pa
dokler jagode ne dosežejo velikost graha,
oziroma dokler se grozdi ne zaprejo. Vse
kasnejše uporabe se zaradi verjetnosti
reziduov odsvetujejo. Prav tako je potrebno
upoštevati in ne prekoraèiti predpisanih
odmerkov.
V lanskem letu smo na trg ponudili LABIFITO,
v letošnjem letu pa bo na voljo novo sredstvo in
sicer kombinacija aminoklislin s kalijevim
fosfitom PROTIFERT FOSFIT K. V tem primeru je
kalijev fosfit izredno sistemièen, saj ga
aminokisline premešèajo po rastlini in pride tudi
v na novo zrastle dele rastline. Oba uporabljamo
skupaj z drugimi FFS in foliarnimi gnojili. Labifito
uporabljamo v konc. 0,15- najveè 0,30 %
(150-300 ml/100 L vode), Protifert fosfit K
pa v konc. 0,25-0,35 % (250-350 ml/100 L
vode) 2-3 krat s prièetkom v èasu 10-14 dni
pred cvetenjem in najkasneje do faze, ko
jagode dosežejo velikost grahovega zrna
oziroma ko se grozdi zaprejo. Tudi MILDICUT
vsebuje fosfit, vendar v obliki natrijevega
fosfita, ki pa že ima toleranco za ameriški trg.
Kako ukrepamo, èe se pride do okužbe?
Uèinkovitost je zelo odvisna od intenzivnosti
okužbe ali veè okužb, vremenskih pogojev in
seveda izbiri FFS. Zelo pomemben je tudi èas
uporabe doloèenega sredstva. Èe vemo, da je
prišlo do okužbe in je inkubacija v teku, lahko
pred iztekom le-te in pred pojavom prvih
simptomov (npr. oljnih madežev na listju),
uporabimo fungicide na osnovi ciazofamida
(MILDICUT). Za to sredstvo je znaèilno, da se
po izteku inkubacije res da pojavijo oljni
madeži, vendar ne pride do sporulacije, to je
pojava bele plesnive prevleke, ki je vir
nadaljnih okužb. To se je zgodilo v lanskem
letu na Primorskem pred cvetenjem, ko
vinogradniki zaradi neprekinjenega deževja,
niso uspeli zašèititi svojih vinogradov. Seveda
so potem, ko so opazili oljne madeže, v strahu
posegli po drugih sredstvih. Èe pa so se
simptomi (oljni madeži in bele plesnive
prevleke) že pojavili, pa priporoèamo
uporabo fungicida MILDICUT-0,40 % v
presledku najveè 5-7 dni. Mildicut v svetovem
merilu trenutno velja za enega najzaneslivejših fungicidov za zatiranje peronospore, tako
preventivno kot tudi kurativno in eradikativno,
se pravi, da briše pege. Uporabljamo ga
lahko v vseh fazah pojava peronospore, saj
prepreèuje sporulacijo, deluje na oljne
madeže, kakor tudi na bele plesnive
prevleke, tako na listju kot na grozdju. Zaradi
zašèite pred morebitnim pojavom odpornosti
(rezistence) na peronosporo, ga v primeru
veèkratne eradikativne uporabe, priporoèamo
v kombinaciji s kakšnim dotikalnim
fungicidom, kot je Folpan ali pa Dithane.
Èe pride do pojava peronospore na grozdju,
kar vidimo kot rjavo-vijoliène deformacije na
jagodah brez bele plesnive prevleke, ni veè
pomoèi, kajti škode ni veè moè prepreèiti.
Prepreèiti pa moramo nadaljnje okužbe.
Poškodovane jagode niso vir za nove okužbe,
vendar moramo kljub temu dobro zašèititi še
zdrave zelene dele, posebej pecljevino pred
nadaljnjimi okužbami. Za to so najprimernejši
fungicidi MILDICUT ali ELECTIS ali FOLPAN
ali DITHANE vedno v polnem odmerku ali v
kombinaciji z bakrenimi fungicidi kot sta
CHAMP ali CHAMPION. Pri obilnih padavinah
imata prednost ELECTIS in MILDICUT.
Opravimo 2-3 tretiranja v razmakih na 5 dni.
Èe se pojavi peronospora v avgustu na
vršièkih mladic ali zalistnikih, to rešujemo s
takojšnjim vršièkanjem in tretiranjem z
dotikalnim fungicidom.
BIOtièno zatiranje
Je v mokrih letih zelo oteženo, saj razen
dotikalnih fungicidov na osnovi bakra, raznih
rastlinskih izvleèkov in glin, ni na voljo niè
drugega. Strategija zatiranja mora v takem
primeru temeljiti na doslednem preventivnem
zatiranju, po možnosti vedno pred zaèetkom
padavin in upoštevanju izpiranja, seveda èe to
razmere dopušèajo. Najvišji odmerek bakra
kot èiste kovine je 3 kg/ha, kar pomeni, da si
moramo izraèunati, koliko katerega pripravka
lahko uporabimo, da ne presežemo te
kolièine. Npr. èe uporabljamo Champion 50
WP/WG, ki vsebuje 500 g bakra, ga lahko v
enem letu uporabimo 6 kg na hektar. To
pomeni, da èe ga uporabljamo v konc. 0,150,20 %, ga lahko letno v tej koncentraciji
uporabimo le 3-4 krat. Èe uporabljamo
CHAMP formula 2 FLO, ki vsebuje le 250 g
bakra, pa ga v konc. 0,15-0,20 % lahko
uporabimo 6-8 krat, kar pa bi že zadošèalo.
Zaradi nižjih koncentracij/odmerkov v
BIOtiènem varstvu, priporoèamo dosledno
dodajanje NU-FILMa-17 za izboljšanje in
podaljšanje uèinkovitosti vsem pripravkom.
Novost iz lanskega leta je foliarno gnojilo
LABICUPER, ki vsebuje baker, vezan na
glukonat (sladkor), ki naredi baker sistemièen.
To je unikatno sredstvo, ki delno deluje proti
gliviènim boleznim, kot je peronospora in ga
lahko dodajamo kot gnojilo v konc. 0,30 %
(300 ml/100 L vode).
Veliko “bio” vinogradnikov uporablja za
pomoè gnojila na osnovi fosfitov, ki pa niso
uvršèena na listo sredstev, dovoljenih za
ekološko varstvo. Pazljivo!
rdeèerjavih in vijolièastih madežev. Celice pod
temi madeži nimajo nobene povezave s
prezimovanjem glive, le napovedujejo veèji
potencial za naslednje leto. Ob ugodnih
razmerah, kot so visoka vlaga ponoèi in visoke
temperature podnevi, lahko oidij okuži vse
zelene dele vinske trte.
Okužba na listju in mladicah: v izredno
ugodnih razmerah lahko pride do okužbe že v
mesecu maju pred cvetenjem, še posebej na
obèutljivih sortah (npr. kerner, chardonnay,
rumeni muškat, refošk) in na obèutljivih legah.
Micelij se pojavi v obliki sivih mokastih
prevlek na listju, zelo zgodaj pa lahko pokrije
celo mladico, ki se posuši in odpade. Pogoste
so okužbe mladic v juliju in avgustu, pa tudi
septembru, èe za zadnja tretiranja ne
uporabljamo zanesljivih fungicidov.
Okužba na kabrnkih: pri zelo moènem
spomladanskem pojavu oidij napade tudi
kabrnike, ki so sprva prekriti ali oviti v t.i. sivi
pepel, nato porjavijo in se posušijo.
Okužba na grozdju: posledice napada oidija
na grozdju so najveèje. Na majhnih jagodah
se pojavi sprva siva mokasta prevleka in gliva
se dobesedno hrani z jagodno kožico, ki
propada, postaja plutasta, medtem pa se
prostornina jagode neovirano poveèuje.
OIDIJ VINSKE TRTE (Uncinula necator)
Domovina te glive je severna Amerika, od
koder so jo leta 1845 tudi prinesli v Evropo.
Prvi jo je našel vrtnar Tucker v Londonu.
Od leta 1850 se je silovito razširila po vsej
Evropi. Gliva prezimuje v obliki micelija v
zimskih oèesih na enoletnem lesu. V zadnjem
èasu pa se za razliko od Primorske tudi v
drugih vinorodnih pokrajinah pojavlja spolna
oblika, ki jo opazimo v obliki èrnih pikic
(dozoreli kleistoteciji) na odpadlem listju.
Okužba iz prejšnjega leta se pozna v obliki
060
Zaradi tega jagoda poèi tako, da se vidijo
peške. Moèan napad oidija lahko privede do
velikega izpada pridelka.
Priporoèila za zatiranje
Najveèji potencial oidija je v lanski sezoni bil v
Primorski vinorodni deželi, saj je na kontroli v
uradnem poskusu dosegel kar 100 % unièenje.
Na doloèenih lokacijah se je moèneje pojavljal
Varstvo vinske trte
tudi v Dolenjski vinorodni deželi, redko v
Podravski, le v okolici Lendave. Zanimiv je bil
pozen pojav oidija, še posebej v Ljutomerskoormoških goricah, ki pa je bil v glavnem
posledica napaène izbire fungicida za
zakljuèna tretiranja.
Vemo, da nizke temperature, blizu 20o C pod
ledišèem, zelo negativno vplivajo na
preživetje oidija. Tako nizke temperature so
bile eno noè v lanskem decembru, koliko pa
so vplivale na oidij, se bo videlo spomladi.
Tretiranja v fazi 5 cm
V vinogradih, ki so bili v prejšnjem letu
okuženi z oidijem, priporoèamo uporabo
KARATHANE GOLD v konc. 0,6 %, ko so
mladice dolge 5 cm. S tem tretiranjem
zaustavimo primarno infekcijo (unièimo
kleistotecije) in zmanjšamo potencial za
kasneje v sezoni. V ekološki pridelavi lahko
za ta namen uporabimo MOÈLJIVO ŽVEPLO
v konc. 0,30 % ali biotièni fungicid AQ-10 v
konc. 0,0035-0,007 %, ki prav tako zmanjša
število še nedozorelih kleistotecijev, vendar v
zgodnji fazi, preden priènejo zoreti. Z
letošnjim letom je na voljo tudi novo foliarno
gnojilo na osnovi aminokislin in žvepla,
PROTIFERT ŽVEPLO, ki ga lahko prav tako
uporabljamo v ta namen.
Redna tretiranja priènemo skupaj s tretiranji
proti peronospori. V èasu do pred cvetenjem
uporabljamo v glavnem MOÈLJIVO ŽVEPLO
- 0,30 %, lahko pa tudi KARATHANE GOLD v
konc. 0,6 % (2 krat).
V èasu pred, med in takoj po cvetenju,
uporabljamo triazolne sistemiène fungicide
kot sta DOMARK 100 EC - 0,025 % ali
ORIUS 250 EW - 0,03 % ali pa dotikalne
fungicide s plinsko fazo in podaljšanim
delovanjem, kot sta CRYSTAL - 0,02 % ali
nov kombiniran fungicid POSTALON-0,10 %.
V primeru uporabe slednjih dveh v bloku 3 X
zapored, priporoèamo pred in za njimi
uporabo KARATHANE GOLD v konc. 0,6 %,
da poèistimo morebitne pojave okužbe oidija.
To je priporoèljiv ukrep tudi pri uporabi
drugih tipov fungicidov. Presledki med
tretiranji s fungicidi Crystal ali Postalon so
lahko tudi 10-12 dni.
Zakljuèna tretiranja opravljamo veèinoma z
MOÈLJIVIM ŽVEPLOM v konc. 0,30 %.
BIOtièno zatiranje oidija je lahko v ugodnih
letih zelo problematièno. Na voljo so fungicidi
na osnovi žvepla, kot je MOÈLJIVO ŽVEPLO
v konc. 0,30 %, kakor tudi ŽVEPLO V
PRAHU, ki ga uporabljamo v odmerku 15-20
kg/ha. Uporaba biotiènega fungicida AQ-10 v
konc. 0,0035-0,0070 % (3,5-7 g/ hl), v èasu
dozorevanja kleistotecijev, je pokazala izredno
uèinkovitost, kar se lahko v tem naèinu
proizvodnje pokaže kot izredno važno, da
zmanjšamo potencial glive. S tretiranjem v
zaèetnem èasu vegetacije lahko zatremo oidij
tako moèno, da ne predstavlja kasneje v
vegetaciji veèje grožnje. Pri uporabi AQ-10
moramo paziti na sredstva, ki jih uporabljamo
z njim v kombinaciji, saj imajo nekatera nanj
negativen vpliv.
Brez omejitve ga lahko mešamo s fungicidi na
osnovi bakrenega hidroksida 25-50% (Champ
in Champion).
Vsaj 2 dni po tretiranju z AQ 10 ne smemo
uporabljati fungicidov, ki vsebujejo uèinkovine
kot so bakrov sulfat (bordojska brozga), bakrov
oksiklorid, žveplena ilovica (MycoSin) in vsaj 7
dni po tretiranju z AQ 10 ne smemo uporabljati
fungicidov, ki vsebujejo uèinkovine kot je žveplo,
Si oksid+Al oksid in Ti oksid.
Zaradi stranskega delovanja, tudi dosledna
uporaba novega foliarnega gnojila
PROTIFERT ŽVEPLO v konc. 0,25-0,35 %,
delno zmanjšuje okužbo.
Ukrepi v primeru pojava oidija: prve znake
pojava oidija v vinogradu vidimo pri rezi kot
vijoliène lise na medèlenkih rozg. To naj bo
opozorilo, da moramo biti posebej pozorni že
takoj v zaèetku vegetacije. Za prvo tertiranje
se odloèimo, ko poganjki dosežejo dolžino 5
do 7 cm, da takoj zatremo primarno infekcijo.
Uporabimo nov KARATHANE GOLD v konc.
0,6 % in tretiranje ponovimo èez 5-7 dni.
Najveè škode oidij naredi na jagodah, posebej
v èasu takoj po cvetenju pa do strnenja jagod
v grozdu. V èasu po cvetenju, ko že imamo
jagode, pri pojavu oidija takoj uporabimo
KARATHANE GOLD - 0,06 % in tretiranje
ponovimo èez 5-7 dni.
V primeru izredno moènega napada na
grozdju in tudi listju prav tako ukrepamo z
omenjenim sredstvom, vendar so za
uèinkovito zatiranje potrebna tri zaporedna
tretiranja v razmakih 5-7 dni, dokler se
bolezen ne umiri.
Nastale škode v tem primeru ne moremo
popraviti, le omejimo njegovo širjenje na še
neokužene dele vinske trte, posebej grozdja.
Pri pojavu oidija moramo opozoriti, da imajo
sredstva na osnovi triazolov in strobilurinov
delovanje le v zaèetnih fazah pojava bolezni,
ko pa so že vidni simptomi, je dovolj uèinkovit
le KARATHANE GOLD ali kombinacija
Karathana s triazoli kot so npr. Orius 25 EW
ali Domark 100 EC ali strobilurini.
Delovanje Karathana gold V letih od
ponudbe „novega“ Karathana, je bilo
ponekod slišati negodovanje zaradi slabega
delovanja v primerjavi s starim. Seveda je to
najprej napaka površnega branja navodila za
uporabo, v katerem je navedena 20 % višja
koncentracija, kot pri starem Karathanu EC in
sicer 0,05-0,06 %. Nov Karathane gold je
veliko bolj selektiven do vinske trte, ekološko
bolj sprejemljiv (nima oznake T-strupeno) in
zato enako uèinkovit, vendar pri višji
koncentraciji oziroma odmerku, uporabljamo
pa ga lahko kar 4-krat v eni sezoni, tudi v IPG!
Èe že v zaèetni fazi problema ne uporabimo
prave koncentracije/odmerka, se bolezen
razširi do takšne mere, da postane težko
obvladljiva. Drugo je pa seveda tudi negativna
kampanja dela konkurence, ki s pomoèjo
upokojenih „fito-generalov“ blatijo ta
pripravek. Pa ne samo njega.
SIVA GROZDNA PLESEN (Botrytis cinerea)
Je gliva, ki živi kot parazit in saprofit ter
napada vse rastline. V deževnih jesenih
povzroèa moèno gnitje grozdja, saj z encimi
lakaze unièuje celiène stene povrhnjice in
pojavi se propad tkiva. Povzroèi torej izgubo
dela pridelka, slabšo kakovost vin in slabo
barvo rdeèih vin. V toplih in suhih jesenih
povzroèa t.i. žlahtno gnilobo, ki izboljša
kakovost mošta oziroma vina. Napadeni so
lahko vsi zeleni deli trte: vršièki, listi,
internodiji, pecljevina, kabrnki in seveda
grozdje. Tudi odstranjen enoletni les (cepièi,
podlage) so lahko okuženi. Prav tako je
botrytis nevaren v silnici, saj se lahko pojavi
na cepljenem mestu in na poganjkih.
Okužba brstov, listja, mladic in kabrnkov:
pri zelo vlažnem vremenu lahko napade
061
nežne sorte že spomladi. Komaj pognali brsti
so prevleèeni s sivo prevleko in odmrejo.
Vršièki porjavijo, prevleèeni so z nežno sivo
prevleko in odmrejo. Na internodijih se pojavijo
rjave pege, pod katerimi poganjek ne raste
veè in se zoži, nato pa se na tem mestu odlomi.
V izredno vlažnih pomladih smo prièa pojavu
sive grozdne plesni tudi na listju, mladicah in
na kabrnkih. Pojav je posebej pogost v
vinogradih pregnojenih z dušikom, kjer je bila
slabo opravljena ampelotehnika (pletev,
razlistanje) in na obèutljivih sortah, kot so beli
pinot, tudi chardonnay, rumeni muškat, renski
rizling, modra frankinja, žametovka in
cabernet sauvignon.
Okužba pecljevine: èe gliva napada peclje, se
nadaljnje dozorevanje grozdja prekine. Zaradi
tega veliko grozdja tudi odpade, saj jih
napadeni pecelj ni zmožen obdržati. Posledica
tega je lahko obèuten izpad pridelka.
Okužba cvetov: pogosta je v letih z
dolgotrajnim deževjem v èasu cvetenja, še
posebej na sortah, ki slabo odmetavajo
cvetne kapice. V tem primeru moramo
raèunati na to, da že imamo zaèetni potencial
za kasnejši pojav drugih oblik gnilobe.
Okužbe na grozdju:
Surova gniloba se pogosto pojavi pri sortah
s tanko jagodno kožico, z nad 50o Oe
sladkorja. Tako lahko, na primer grozdje sorte
rizvanec, sauvignon ali rumeni muškat, v nekaj
dneh popolnoma zgnije. Jagode postanejo
rjavkaste, redko se na njih pojavi plesniva
prevleka.
Gniloba se lahko pojavi že ob koncu julija in v
zaèetku avgusta, je pa posledica fiziènih
Varstvo vinske trte
poškodb grozdnih jagod, zaradi napada
škodljivcev (grozdni sukaèi), toèe, pokanja
jagod zaradi preveè vlage, idr..
Na poškodovanih jagodah se razvije siva
plesniva prevleka, nabiranje sladkorja se
ustavi in konèna kvaliteta grozdja je slaba.
Cik nastane v toplih letih, avgusta in
septembra, na poškodovanem grozdju, ko
priène jagodni sok v jagodi zaradi prisotnosti
kvasovk v okolju vreti. Nastane majhna
kolièina alkohola, nato oksidira in nastane cik
(hlapne kisline). V takem primeru moramo biti
pozorni pri trgatvi in takšno grozdje izloèiti,
saj vino s povišanimi hlapnimi kislinami ni
primerno za promet.
Žlahtna gniloba se pojavi, ko gliva v toplih in
suhih jesenih z vlažnimi in meglenimi noèmi
o
napade jagode, ki imajo veè kot 65 Oe.
Povrhnjica postane porozna in pride do
izhlapevanja vode iz jagode. To povzroèi
koncentriranje sladkorja in kisline, vendar
slednje ne tako moèno, saj jo delno porabi
gliva za prehrano. Jagodna povrhnjica
velikokrat postane rjava, kasneje pa jagode
dobijo podobo cibeb ali rozin.
Priporoèila za prepreèevanje in zatiranje
Prehrana
Izjemno pomembna je prehrana z dušikom,
saj vsako pretiravanje s talnimi mineralnimi ali
foliarnimi gnojili na osnovi dušika, poveèa
možnost pojava te bolezni. Vsaka sorta, na
razliènem rastišèu in legi, ima svoje zahteve
glede potrebe po dušiku, kar moramo
upoštevati, da rast ni prebujna. Foliarna
gnojila z visokimi vsebnostimi hranil, posebej
fosforja in kalcija, kot je npr. StoPiCal,
poveèajo fizièno odpornost jagodne kožice in
s tem posredno vplivajo na zmanjšanje
bolezni.
Fosfor poveèa število celic v povrhnjici in
mesu jagode, vpliva na tvorbo antocianov, od
njegove vsebnosti pa je odvisna tudi vsebnost
kislin ob trgatvi. Kalcij pa poveèa trdoto
celiènih sten, saj skupaj z galakturonsko
kislino tvori snov podobno celulozi, ki je
osnova za celièno steno. Èe kalcij dodamo
prepozno, ko so celiène stene že izgrajene,
dosežemo zmanjšanje ekstrakcije (izloèevanje)
antocianov (barvil) in fenolov pri fermentaciji
(vrenju).
StoPiCal uporabljamo pri rdeèih in belih
sortah prviè v èasu takoj po cvetenju (jagode
velikosti poprovega zrna) in drugiè ob
strnjevanju grozdov. StoPiCal uporabljamo
skupaj s specifiènimi botriticidi (npr. Pyrus
400, Serenade WP) v odmerku najmanj 3 L/ha
v obmoèju grozdja.
Varstvo pred škodljivci
V veliki meri so povzroèitelji ran razni insekti,
na ranah pa se naseli siva gniloba.
Najpogostejši insekti so gosenièice grozdnih
sukaèev, ose, sršeni, pa tudi srnjad in fazani.
Metuljèki grozdnih sukaèev letajo ponoèi, in
èe vinogradnik nima feromonske vabe, ne ve,
da je ta škodljivec prisoten. Ker vinogradniki
tega škodljivca ne vidijo direktno, se
velikokrat ne odloèijo za zatiranje, kljub
priporoèilom. Prvi rod obžira kabrnke in
komaj oplojene jagode in že zelo zgodaj
pripravi dobre pogoje za razvoj bolezni. Drugi
rod grozdnih sukaèev odloži jajèeca na
grozdne jagode preden se te strnejo, tako da
ne vidimo vdornih mest gosenièice, ampak
kasneje le gnezda gnilih jagod.
Ampelotehnika (zelena dela)
- pletev mladic je izjemno pomemben ukrep,
saj s tem poveèamo zraènost v obmoèju
grozdja in le-to se prej posuši, pa tudi
sami pogoji za pojav bolezni so slabši;
- odstranjevanje listja v obmoèju grozdja,
še posebej pri obèutljivih sortah, je izredno
uèinkovit ukrep za prepreèevanje te bolezni,
saj so pogoji slabši, grozdje se prej posuši in
tudi kvaliteta aplikacije je veliko boljša;
Uporaba specifiènih botriticidov
je odvisna od sorte, zdravstvenega stanja
grozdja in klimatskih pogojev v tistem letu. Za
uporabo se odloèimo preventivno, da glede
na vremensko prognozo in trenutno
zdravstveno stanje prepreèimo okužbo ali pa
se odloèimo takoj, ko smo opazili prve
simptome bolezni. V tujini se veliko govori o
zaèetnih okužbah s sivo grozdno plesnijo v
èasu cvetenja in takoj po njem, kajti prvi
zametki okužbe se najdejo že na cvetnih
kapicah. V mokrem in hladnem vremenu je
odmet cvetnih kapic poèasnejši, in ker je siva
grozdna plesen saprofitska gliva, v ugodnih
pogojih takoj napade odmrle zelene dele. Ta
mesta okužbe so izvor za okužbo komaj
oplojenih jagod in do trgatve je vse odvisno
od klimatskih pogojev. Še posebej je to
pomembno pri obèutljivih sortah na to
bolezen in sortah, ki že po naravi slabše
odmeèejo cvetne kapice.
Prvi termin tretiranja je samo v primeru
deževnega vremena v èasu cvetenja,
uporabimo pa lahko BIOtièni fungicid
SERENADE WP v konc. 0,3-0,35 %.
SERENADE WP je popolnoma varen za èebele
in se meša z veèino FFS in foliarnimi gnojili, ki
se uporabljajo v vinogradništvu. Od klasiènih
botriticidov priporoèamo uporabo PYRUS-a
400 SC v konc. 0,2 %.
Drugi termin je v èasu od jagod velikosti
grahovih zrn do pred strnitvijo jagod v
grozdu. To tretiranje z zgoraj omenjenimi
botriticidi lahko opravimo tudi samo v
obmoèju grozdja in to v kombinaciji z
insekticidi za zatiranje grozdnih sukaèev
(MIMIC, RUNNER 240 SC, DELFIN WG in
PYRINEX 25 CS) in foliarnim gnojilom StoPiCal
v odmerku 3 L/ha.
Tretji termin je zelo pomemben, tretiranje pa
opravimo ob prièetku mehèanja oz. barvanja
jagod. Pazimo na karenèno dobo, saj vsi
sintetièni botriticidi zelo negativno vplivajo na
potek vrenja, v primeru neupoštevanja pa
lahko pustijo tudi priokus. Zato pazimo na
karenco in si raje vzamemo kakšen teden
rezerve veè, saj je po evropskih analizah
ostankov FFS v vinu, najveè prav specifiènih
botriticidov.
062
Prav tako pazimo na antirezistenèno strategijo
in ker lahko Pyrus 400 SC uporabimo dvakrat
v eni rastni sezoni, ga ne uporabimo
zaporedoma, ampak izmenièno z drugimi
botriticidi. In prav tukaj ima mesto
SERENADE WP, saj zaradi njegovega naèina
delovanje ne more priti do rezistence oz.
odpornosti.
BIOtièni fungicid SERENADE WP je na osnovi
bakterije Bacillus subtilis, ki na rastlini naredi
lipopeptidno oblogo in prepreèi kalitev spore,
èe ga tretiramo preventivno pred infekcijo. Èe
ga pa uporabimo kmalu po okužbi, unièi klièni
mešièek in deluje tudi kurativno. Njegova
absolutna prednost pred vsemi ostalimi
botriticidi je ta, da ga lahko v eni sezoni
uporabimo kar 5-krat in da ima karenco
samo 3 dni. Torej idealna rešitev za sorte, ki
so podvržene pozni gnilobi, še posebej sivi
pinot ali rulandec, modri pinot, sauvignon,
renski rizling, modra frankinja, merlot in
druge. Pri sortah kot sta sivi in modri pinot je
velikokrat problem CIK, ki ga ta fungicid prav
tako dobro zatira. Pripravek ima zelo širok
spekter delovanja in je pri sobni temperaturi
obstojen 3 leta.
Dodajanje aminokislin, kot sta npr. Protifert
LMW in Protifert kalij, pospešita penetracijo
oz. vnos uèinkovine tudi v rastlino in poveèata
njeno uèinkovitost.
BIOtièno zatiranje zatiranje sive grozdne
plesni v temu segmentu proizvodnje je bila
vèasih iluzija, sedaj pa je že tretje leto na voljo
nov BIOtièni fungicid SERENADE WP.
Zatiranje sive grozdne plesni je zelo povezano
z ogledi v vinogradu. Zakaj? Ko najdemo prve
okužbe/zametke te bolezni, je potrebno TAKOJ
ukrepati, kajti SERENADE deluje v zaèetnih
razvojnih stadijih bolezni celo kurativno in
okužbo zaustavi. SERENADE uporabljamo v
konc. 0,35-0,40 % (350-400 g/hl oz. 3,5-4
kg/ha) že od prièetka cvetenja, pa do nekaj
dni pred trgatvijo, saj ima karenco le tri dni,
letno pa ga lahko uporabimo do 5-krat!
ESCA
Je bolezen vinske trte, ki je posledica
delovanje veè gliv (t.i. lesnih gniloživk ali
razkrojevalk lesa). V zadnjem stadiju
njihovega razvoja povzroèijo odmiranje vinske
trte.
Slika okužbe: trte lahko odmirajo veè let in
kažejo znake bolezni na listju, ki so podobni
moènim klorozam ali fitotoksiènosti ter na
grozdju. Najveè vinogradov okuženih z ESCO
je pri nas v Primorski vinorodni pokrajini,
predvsem na rdeèih, manj na belih sortah.
V zadnjih leti se pojavlja pravzaprav v vseh
vinorodnih pokrajinah, v Posavski predvsem
na sauvignonu in šiponu od belih in na veèini
rdeèih sort, v Podravskem pa predvsem v
starejših vinogradih laškega rizlinga, pa tudi
sauvignona in šipona.
Varstvo vinske trte
Prenašanje: okužba z ESCO je možna takoj
o
po rezi, èe so temperature nad 10 C in je
deževno vreme. Vdira skozi sveže nastale
rezne rane/ploskve in okuži trto. Fizièno se
prenaša še s cepilnim in sadilnim materialom
in pri rezi ter zelenih delih. V vinogradu je to
opazno tako, da se prva okužena trta posuši,
od nje pa se na vsako stran širijo trte z
razlièno stopnjo okužbe.
Priporoèilo za zatiranje: registriranih
pripravkov trenutno ni, se pa v tujini že
pripravlja registracija biotiènih fungicidov na
osnovi antagonistiènih gliv, ki kažejo zelo
dobro uèinkovitost. Težava je le v tem, da jih
je potrebno uporabiti v kratkem èasu po rezi
in pred nastopom za ESCO ugodnih
klimatskih pogojev. Tukaj se poraja problem
aplikacije v strmih vinogradih pozno pozimi
ali zgodaj spomladi.
V tujini imajo izkušnje s premazovanjem ran z
visoko koncentrirano brozgo pripravkov na
osnovi cirama (Ziram 76 WG), tirama (Thiram
80 WG), kombinacije mankozeba z bakrenim
hidroksidom (npr. Dithane DG/M-45 +
Champion WP/WG 50).
Delovanje bakra na takšne bolezni je dobro,
problem je le, da veèina bakrenih fungicidov
pri aplikaciji deluje le dotikalno oz. površinsko
na rastlini in so uèinkoviti le pri aplikaciji na
rane, kjer so vdorna mesta za glive. V lanskem
letu je že bilo na razpolago novo specialno
foliarno gnojilo LABICUPER, ki ima baker
vezan na glukonat (sladkor), ki penetrira v
rastlino in ga distribuira po rastlini, torej
deluje sistemièno. To je edino bakrovo
foliarno gnojilo s sistemiènim delovanjem.
V veèletnih poskusih v Italiji so dosegli
omejevanje širjenja te bolezni in delno
ozdravitev okuženih trt. Ker je LABICUPER
popolnoma selektiven v vseh fazah vinske trte
in kompatibilen z veèino FFS in foliarnimi
gnojili, se ga lahko v primerih okužbe
uporablja kot dodatek pri vseh tretiranjih.
virusov GLR in so razširjeni po vsem svetu.
Znaki okužbe se kažejo na listih, katerih
listna ploskev se zvija navzdol. Pri belih sortah
se listna ploskev med žilami, ki ostanejo
zelene obarva rumeno, pri rdeèih sortah pa
rdeèe. Pojav opazimo najprej na starih,
spodnjih listih, medtem ko listi na vršnjem
delu mladice ostanejo brez znakov do jeseni.
Znaki se pojavijo tudi na grozdnih jagodah in
sicer v neenakomerni obliki, obarvanju in
dozorevanju. Izgube pridelka so lahko tudi do
30 % in veè, vsi organi vinske trte pa so manjši
in šibkejši.
Prenašalci: sumijo na nekatere vrste kaparjev,
ki se pojavljajo na vinski trti, v glavnem pa se
prenaša z vegetativnim razmnoževanjem in
mehansko pri ampelotehniènih delih.
Prepreèevanje okužbe: èist razmnoževalni
material v trsnièarstvu, odstranjevanje
okuženih trt.
INFEKCIOZNA PANAŠIRA VINSKE TRTE
povzroèa veè virusov.
Znaki okužbe na listju so zelo razlièni, v
glavnem pa v obliki èrtastih, progastih,
pikèastih in mozaiènih vzorcih, ki so v
glavnem rumene barve. Ti znaki se pojavljajo
na posameznih listih, na grozdju pa se kaže
okužba v obliki slabše oplodnje, posledièno
nižjim pridelkom in sladkorno stopnjo.
Virusi živijo v notranjosti celic in so prisotni v
vseh delih vinske trte. Veèinoma se prenašajo
s prenašalci, manj mehanièno.
Fitoplazme so enocelièni organizmi, podobni
bakterijam in svojo obliko prilagajajo tkivu v
katerem živijo, ponavadi v vodovodnih
in sitastih ceveh. Znaki okužbe se pojavijo
zaradi njihovih izloèkov, ki povzroèajo
poškodbe na teh tkivih.
VIRUSNO ZVIJANJE LISTOV
(GLR = grapevine leaf roll) Povzroèa veè
TRSNE RUMENICE
Povzroèajo jo fitoplazme, njihova prisotnost
pa se veèa v vseh naših vinorodnih deželah.
Poznamo okoli pet teh fitoplazem, pri nas pa
je najbolj zastopana rumenica tip èrni les
(Bois Noir-BN). Zlato trsno rumenico
(Flavescence doree-FD), ki je najhujša oblika
rumenic, so najprej potrdili leta 2005 na
Primorskem v vinogradih na Koprskem v
Pobegih, leta 2008 na Dolenjskem v okolici
Krškega in Novega mesta, v letu 2009 pa tudi
na Štajerskem in sicer v Poèehovi pri Mariboru
ter v Prekmurju v Dobrovniških vinogradih.
Prenašalci: FD je izredno agresivna in
povzroèa veèjo škodo kot BN. Fitoplazme se
prenašajo z vegetativnim razmnoževanjem in
seveda s prenašalci, od katerih sta najbolj
znana sklenokrili škržat(1) (Hyalestes
obsoletus Signoret), ki je prenašalec rumenice
BN in ameriški škržat (2) (Scaphoideus titanus
Ball.), ki je prenašalec rumenice FD.
1
Prenašanje: v glavnem z vegetativnim
razmnoževanjem in ogorèice.
material v trsnièarstvu, razkuževanje rastišèa,
odstranjevanje okuženih trt.
ENACIJSKA BOLEZEN VINSKE TRTE
Zanjo trenutno ni dokazov, da je pri nas
prisotna, povzroèajo pa jo virusi iz skupine
infekciozne degeneracije.
Znaki okužbe: moèno iznakažene trte, ki zelo
slabo rodijo, spomladi slabo odganjajo ali pa
celo niè, odgnane mladice so iznakažene, na
VIRUSI IN FITOPLAZME VINSKE TRTE
Virusi in fitoplazme so mikroskopsko majhni
organizmi, ki se z okuženih rastlin prenašajo z
vegetativnim razmnoževanjem (v trsnicah)
in s prenašalci (vektorji) kot so žuželke
(ogorèice, škržati, resarji, stenice) in pršicami.
Tem prenašalcem vinska trta služi obièajno
kot vmesni gostitelj (razen ameriški škržatek,
ki prenaša zlato trsno rumenico), v glavnem
pa se nahajajo na veliki koprivi in slaku. Zelo
nevarne so tudi ogorèice v tleh, ki neopazno
prenašajo okužbo, še posebej v trsnicah.
propadanje trte, posebej na sorti refošk.
Znaki okužbe se kažejo kot brazdaste,
oplutenele zadebelitve skorje, prav takšen je
tudi stržen. Motena je preskrba s hranili,
zato trsi priènejo propadati.
razmnoževanjem.
spodnji strani listov pa se pojavijo izrastki
(enacije) nepravilnih oblik, velikosti do 2 cm.
Listi imajo mehurjasto ploskev, z moèno
izboèenimi žilami in so manjši od neokuženih.
Medèlenki so moèno skrajšani, pridelek pa
slab.
razmnoževanjem in ogorèice.
RAZBRAZDANOST IN OPLUTENELOST
LESA sta redko zastopani virusni obolenji pri
nas. Le redko na Primorskem opazimo
063
2
foto: mag. Gabrijel Seljak
Pojav teh rumenic je odvisen od okuženosti
obmoèja in prisotnosti obèutljivih sort.
Najbolj obèutljiva je sorta Chardonnay, katere
okužba se je z rumenico BN do leta 1997
gibala v okviru 2,5-37,5%, v letu 2002 pa je
prišlo do izjemno moène okužbe, posebej v
podravski vinorodni deželi.
Obmoèja z najmoènejšo okuženostjo so bila v
Halozah, Radgonskih goricah in Ljutomerskoormoških goricah, ponekod tudi do 90 %.
Sum za tako moèan pojav - epifitocijo, je
padel seveda na prisotnost prenašalcev škržatov, kar je monitoring tudi potrdil, saj so
na vseh lokacijah potrdili prisotnost
sklenokrilega škržata. Trta je temu škržatku le
vmesni gostitelj, saj se na njej zadržuje in
hrani le nekaj dni, veèinoma pa se zadržuje na
veliki koprivi in slaku, ki sta njegovi
gostiteljici. Ta dva »plevela« se pojavljata
posebej na brežinah terasnih vinogradov in v
pasu pod vrsto, ki je bil tretiran samo s
herbicidi na osnovi glifosata.
Obèutljivost posameznih sort na “trsne
rumenice”:
ZELO obèutljive sorte: chardonnay,
sangiovese, renski rizling, šipon.
SREDNJE obèutljive sorte: barbera, cabernet
sauvignon, malvazija, pinela, rebula, refošk,
žametna èrnina, modra frankinja, beli pinot,
modri pinot, sivi pinot, rumeni muškat, kerner,
rumeni plavec.
MANJ obèutljive sorte: laški rizling, merlot,
tokaj.
Varstvo in prehrana vinske trte
Znaki okužbe se kažejo v obliki rumenenja
listja pri belih sortah in rdeèenja pri rdeèih
sortah. Najbolj znaèilen znak je zvijanje
listne ploskve navzdol (v obliki pisemske
kuverte), listi pa postanejo trdi, lomljivi in
hitro dozorevajo ter predèasno odpadejo.
- v proizvodnih vinogradih je na razmejenem
podroèju potrebno 2-4 tedne po izleganju
lièink izvesti dve (2) tretiranji proti lièinkam
in nimfam, to je na Primorskem nekje sredi
junija, drugod pa teden kasneje.
Istoèasno z drugim rodom grozdnih sukaèev,
zatiramo tudi nimfe in prve odrasle
škržatke.
- v matiènih vinogradih in matiènjakih je
potrebno izvesti tri (3) tretiranja in to:
- prviè sredi junija, ko je trta popolnoma
odcvetela proti lièinkam in nimfam,
- drugiè v zaèetku julija proti nimfam (termin
za zatiranje grozdnih sukaèev) in
- tretjiè konec julija in v zaèetku avgusta proti
odraslim škržatkom;
- v trsnicah je prav tako potrebno opraviti tri
(3) tretiranja in sicer prviè konec junija,
drugiè v juliju in tretjiè v zaèetku avgusta.
ZATIRANJE PLEVELOV
To je posledica zamašitve sitastih cevi, ki
transportirajo asimilate iz listne površine v
druge dele vinske trte. Medèlenki mladic so
krajši, tako da pride do prekrivanja, listni peclji
pa so obrnjeni navzdol, v obliki ribjega hrbta.
Les mladic je šibak, slabo zori in se velikokrat
posuši in pozimi pozebe. Moèni znaki se
kažejo tudi na grozdju, saj se okužene trte po
cvetenju moèno osipajo, preostale oplojene
jagode pa venejo, se sušijo in odpadajo.
Poškodovana je tudi pecljevina, ki je šibka,
tako da odpadajo tudi celi grozdi. Izguba
pridelka je pri moèni okužbi lahko ogromna.
Okužene trte ne kažejo vsako leto enako
moènih znakov okužbe, vendar z leti shirajo in
se posušijo. Na deblu se pojavi debelejša
pluta, les pod njo pa je žlebast.
Prepreèevanje okužbe:
V primeru najdbe prenašalcev in/ali simptomov
izda FURS odloèbo, s katero doloèi razmejeno
obmoèje (žarišèe in varnostno obmoèje).
Žarišèe zajema vinograde v pasu okoli
potrjene toèke najdbe v polmeru do 1 km,
varnostno obmoèje pa zajema vse vinograde
v pasu 1 do najveè 5 km okoli potrjene toèke
najdbe in je doloèeno s katastrskimi obèinami.
Okužbo in širjenje prepreèujemo tako, da
sadimo neokužen razmnoževalni material v
trsnièarstvu, odstranjujemo okužene trte,
zatiramo gostiteljske rastline škržatov kot
sta velika kopriva in slak (DOMINATOR
ULTRA 360 SL + GOAL, ki je specifièen
herbicid za zatiranje koprive) in zatiranje
prenašalcev - škržatov z insekticidi (Pyrinex).
V primeru najdbe prenašalcev ali simptomov
zlate trsne rumenice FD sledi izdaja odloèbe,
ki narekuje strategijo obveznega zatiranja in
sicer:
V trajnih nasadih imamo v medvrstnem
prostoru negovano ledino, ki jo negujemo z
roèno ali strojno košnjo ali pa mulèanjem, v
vrsti, v èim ožjem pasu zatiramo plevele s
herbicidi. Najpogosteje uporabljamo
neselektivne herbicide na osnovi glifosata, kot
je DOMINATOR Ultra 360 SL, ki ga
uporabljamo med vegetacijo v odmerku 3-6
L/ha. Nekatera sredstva že imajo dodano
moèilo, vendar za izboljšanje uèinkovitosti in
prepreèevanje spiranja priporoèamo moèila
oz. lepila, kot je NU-FILM-17 v odmerku
150-250 ml/ha.
Najboljše uèinke dosežemo pri jesenski
uporabi po spravilu pridelka, saj takrat, poleg
vseh enoletnih plevelov, zatremo tudi najveè
veèletnih plevelov. Odmerki v tem èasu so
lahko polovièni.
OPOZORILO: pri jesenskih tretiranjih s
herbicidi na osnovi glifosata, moramo biti
posebej pazljivi na širino tretiranega pasu, saj
imajo ti pripravki izredno translokacijsko
uèinkovitost. To pomeni, da je prihodnjo
pomlad herbicidni pas za najmanj 20 % na
vsako stran širši, kot je bila izvedena aplikacija.
!
PREŠIROKO
Zato naj ne bo tretiran pas v jeseni širši od 30
cm, oz. 15 cm na vsako stran od trsov. V
primeru preširoke aplikacije lahko imamo
prihodnjo sezono probleme s poveèano
erozijo, še posebej v primeru vertikalnih
nasadov.
Med vegetacijo pripravki na osnovi glifosata v
glavnem delujejo na ozkolistne plevele, zato
se priporoèa v praksi preiskušena kombinacija
064
DOMINATORja in GOALa v razmerju 10:1,
ki pa dobro deluje tudi na širokolistne plevele,
saj uèinkovina GOALa oksifluorfen poveèa
penetracijo glifosata v rastlino. Razmerja ne
smemo poveèevati v prid Goala, saj je potem
povrhnjica plevelne rastline preveè
poškodovana in glifosat ne more penetrirati.
Priporoèamo, da uporabljate naslednje
kombinacije:
- spomladi: DOMINATOR 3 L/ha+GOAL 0,3 L/ha
- jeseni: DOMINATOR 2 L/ha + GOAL 0,2 L/ha.
Ta kombinacija je cenejša od polnih
odmerkov, uèinkovita pa tudi na zelo odporne
plevele kot so slak, srobot, preslica, ipd..
Pri dodatku NU-FILMa lahko z dvakratnim
tretiranjem dobro unièimo tudi bršljan.
ODSTRANJEVANJE
KORENINSKIH IN DEBELNIH
IZRASTKOV
Za pletev debel priporoèamo uèinkovit
herbicid/desikator KABUKI, ki ga
uporabljamo za odstranjevanje koreninskih in
debelnih izrastkov.
Naèin delovanja: KABUKI vsebuje novi
hormon piraflufen-etil iz kemiène skupine
pirazolilfenilov. Deluje kot kontaktni herbicid,
tako da po inhibiciji protoporfirinogenoksidaze unièi klorofil, kar vodi k hitri nekrozi
rastlinskih celic. Stopnja uèinkovitosti se viša s
povišanjem temperature in intenzivnostjo
svetlobe. Delovanje piraflufen-etila ni
sistemièno in je omejeno na klorofil, v tleh pa
se z hidrolizo izredno hitro razgradi, zato
nima nobenega vpliva na podzemne dele
rastline. Istoèasno uèinkuje tudi na nekatere
plevele. Dodajanje moèil poveèa njegovo
uèinkovitost. Pazimo, da ne pride do
zanašanja na zelene nadzemne dele rastline.
Priporoèilo za uporabo: na vinski trti za
pridelavo vinskega in namiznega grozdja (po
3. letu starosti vinograda), uporabljamo
KABUKI v èasu odganjanja koreninskih in
debelnih mladic (do višine 15-20 cm), oziroma
dokler le-ti ne zaènejo z olesenitvijo.
Uporabljamo ga v 0,20 % konc. (0,8 L/ha)
pri porabi vode 300-400 L/ha pri enkratni
uporabi in v 0,1 % konc. (0,4 L/ha) pri
porabi vode 300-400 L/ha pri dvakratni ali
deljeni (split) uporabi. V primeru deljene
uporabe opravimo dve tretiranji v presledku
najveè 14 dni. KABUKI lahko uporabimo
najveè dvakrat v eni rastni dobi. Na voljo je v
1 in 4 L embalaži. Vsako dodajanje moèil/lepil,
kot je npr. NU-FILM-17 v odmerku 0,25 L,
moèno poveèajo delovanje.
OPOZORILO: pri aplikaciji uporabljamo
Prehrana vinske trte
herbicidne škropilnike z nizkim pritiskom (max
1,5 bar) in po možnosti šèitnikom, da ne pride
do zanašanja, ki povzroèi moèno
fitotoksiènost! KABUKI lahko uporabimo
najveè 2-krat v eni rastni dobi.
PREPREÈEVANJE STRESNIH
SITUACIJ in SANACIJA ŠKOD
Zadnja leta se sooèamo z intenzivnimi
vremenskimi spremembami, ki so velikokrat
povezana z nastankom škode zaradi toèe,
orkanskega vetra, izredno obilnih in
intenzivnih padavin, pa tudi zmrzali.
TOÈA v vinogradih naredi najveè škode, ki pa
lahko še leto do dve vpliva na kolièino
pridelka in splošno kondicijo trte. Najlažje se
seveda zavarujemo z mrežo proti toèi, vendar
je njena postavitev v vinogradih, v glavnem
zaradi nagnjenega terena, težka in predraga.
Smotrna je le na rahlo nagnjenih in položnih
terenih ter nujna pri namiznih sortah.
Simptome pomanjkanja vlage vidimo na uvelosti
in klorotiènosti listne mase in uvelosti jagod.
Kako ravnamo v primeru napovedane suše?
Trto je potrebno pripraviti na sušno obdobje
tako, da jo usmerjeno prehranimo z rezevnimi
hranili ter antistresnimi sredstvi. Zelo je
pomembno, da rastline umirimo v rasti,
dvignemo koncentracijo rastlinskega soka in
pospešimo rast korenin. To lahko zelo uspešno
naredimo s kombinacijo foliarnih gnojil na
osnovi kalija in fosforja, kot je FOLIPLUS v
odmerku 4-5 L/ha in aminokislin, kot je
PROTIFERT LMW v odmerku 4 L/ha ali nov
PROTIFERT kalij v konc. 0,25-0,35 %.
Najkasneje èez 5-7 dni opravimo škropljenje s
kombinacijo kalcijevega foliarnega gnojila
CALBOSOL (28% kalcija in 1% bora) v
odmerku 4 kg/ha in PROTIFERTa LMW v
odmerku 4 L/ha ali PROTIFERT kalcij v
konc. 0,25 % (250 ml/hl). Kalcij je element,
ki v rastlini ureja oz. vzdržuje osmotski pritisk
in s tem blaži posledice suše. Kalcijeva gnojila
na osnovi kalcijevega klorida se odsvetujejo,
saj so v veèini primerov fitotoksièna, še
o
posebej pri temperaturah nad 25 C, njihov
uèinek pa je slab.
poškodba po glifosatnem herbicidu
Priporoèila za ukrepanje v primeru
fitotoksiènosti
V vseh primerih v najkrajšem možnem èasu
ukrepamo s stimulatorjem PROTIFERT LMW
v konc. 0,40 % in tretiranje ponovimo 2-3
krat v razmakih na 3-4 dni. V primeru suše
lahko uporabimo tudi PROTIFERT kalij v
konc. 0,25 %. Pravzaprav je najvažneje, da
uporabimo eno sredstvo iz družine
PROTIFERT, le tistega z železom ne.
FITOTOKSIÈNOST (ožig) se veèinoma
Kako ravnamo v primeru toèe?
(v prvi polovici vegetacije)
V najkrajšem možnem èasu opravimo 1-2
tretiranja s kombinacijo enega izmed
PROTIFERTov (LMW ali Kalij ali Kalcij) v
polnem odmerku in FOLPANa 80 WDG v
konc. 0,15 % (0,15 kg/100 L). Folpan rane
razkuži in pospeši njihovo celjenje, Protifert
pa da trti tisto energijo za celjenje in obnovo
tkiv, ki bi jo drugaèe morala sama izgraditi,
sedaj pa jo že ima na razpolago. Pri drugem
tretiranju dodamo polovièen odmerek
kakšnega dušiènega gnojila, npr. SLO-N,
PROTEOBOOM ali FOLIMIX za obnovitev
rodnega lesa za prihodnje leto. Tretiranje
ponovimo najkasneje konec julija oz. v
zaèetku avgusta. V tem primeru moramo
paziti, da v zakljuèku vegetacije uporabljamo
gnojila na osnovi kalija, z zelo malo dušika, za
dozorevanje, kot je npr. PROTEOLEAF v konc.
0,40-0,50 % (400-500 h/100 L).
SUŠA je drugi veèji stres, ki lahko doleti
vinograd. Namakanje vinogradov pri nas ni
dovoljeno, z izjemo na Krasu v primeru
moènega pomanjkanja talne vlage. Redka so
leta, ko traja sušno obdobje dalj èasa, pogosto
se pa pojavlja na plitkih, pešèenih, prodnatih in
slabo pripravljenih tleh, vèasih samo lokalno.
pojavlja zaradi neupoštevanja navodil za
uporabo. Tukaj lahko še posebej izpostavimo
naslednje napake, ki jih vinogradniki naredijo
pri tretiranjih:
- neupoštevanje priporoèenih konc. oz.
odmerkov, seveda v smeri poveèevanja,
PRIPOROÈILA ZA
PREHRANO VINSKE TRTE
Prehrana vinske trte je, tudi v Sloveniji, iz leta
v leto bolj pomembna, saj le pravilna
prehrana da kvaliteten in ekonomièen
pridelek, kakršnega zahteva vedno bolj
izbirèen kupec doma in v tujini.
“da bo dobro prijelo” (nekatera sredstva so
selektivna, veèina pa ne),
- tretiranje ob visokih temperaturah
(optimalna temp. je med 10 in 25o C;
problem nekaterih bakrenih fungicidov
pri nizkih temperaturah in dežju,
problem moèljivih žvepel in sredstev na
osnovi meptil-dinokapa pri temperaturi
o
nad 30 C, itd.);
- kombiniranje sredstev, ki povzroèajo
ožige, predvsem poceni dušièna gnojila;
- nepravilna uporaba herbicidov, še
posebej na osnovi MCPA (tretiranje ob
vetrovnem in vroèem vremenu) in
glifosata (tretiranje po zelenih delih trte).
poškodba po hormonskem herbicidu
065
Rast, rodnost, odpornost na negativne
okoljske vplive in s tem tudi življenjska doba
vinske trte, je odvisna od veè »energetskih«
faktorjev kot so energija, ki jo predstavlja v
glavnem sonèno sevanje, voda in v njej
raztopljena hranila. Prevzem in tudi izkoristek
teh »energetskih« faktorjev iz razliènih
medijev poteka preko podzemnih in
nadzemnih organov vinske trte, v plinski, trdni
in razredèeni obliki elementov.
FOTOSINTEZA
je eden izmed temeljnih procesov, ki se
odvijajo v vsaki višji rastlini na zemlji. Proces
poteka v posebnih fotosintetskih organih
imenovanih kloroplastih. Med procesom
nastajajo s pomoèjo sonène svetlobe iz
ogljikovega dioksida in vode osnovne organske
snovi, to so sladkorji. Ob tem procesu
nastajajo tudi stranski proizvodi, kot je plin
kisik, ki je neobhodno potreben za obstoj
živih bitij na zemlji.
Tudi vinska trta, kot domorodna rastlina,
proizvaja to organsko snov ali energijo, ki pa
jo porabi:
- kot vir kemiène energije za metaboliène ali
presnovne procese,
- kot vezano v obliki organskega ogljika.
S fotosintezo sintetiziranega sladkorja se
okoli 20 % porabi kot energija, kjer pa se
izloèa ogljikov dioksid in voda.
Ostanek se porabi:
- za izgradnjo oz. rast vinske trte, ki je trajna
rastlina s ciklièno rastjo (mirovanje/vegetacija),
- za spolno reprodukcijo (grozdje) in
- za tvorbo rezervnih snovi (suha snov/škrob
v lesu), ki jih potrebuje prihodnje leto za
obnovitev vegetacije.
Vinska trta se preživlja s 60-65 % energije,
pridobljene s fotosintezo in s 35-40 %
energije v obliki rezervnih snovi.
Nizka kolièina rezervnih snovi lahko ima za
posledico slabšo odpornost na nizke zimske
temperature, slabo in neenakomerno
odganjanje v prihodnji vegetaciji ter nižji in
manj kvaliteten pridelek.
RASTLINSKA HRANILA
So opredeljeni vsi elementi oz. hranila, ki so
potrebni za normalen vegetativni in
generativni razvoj in niso nadomestljivi z
nobenim drugim elementom. Glede na
njihovo prisotnost v razliènih rastlinah, ta
hranila delimo na makro in mikro elemente
oz. hranila.
Makrohranila ali tudi glavna hranila so ogljik
(C), vodik (H), kisik (O), dušik (N), fosfor (P),
žveplo (S), kalij (K), kalcij (Ca) in magnezij
(Mg). Veèinoma se v prehrani rastlin govori o
treh glavnih makro hranilih in to so dušik,
fosfor in kalij, žveplo, kalcij in magnezij pa
uvršèamo med mikro hranila, kar pa ni v redu.
Mikrohranila, imenovana tudi hranila ali
elementi v sledovih so železo (Fe), cink (Zn),
mangan (Mn), bor (B), baker (Cu), molibden
(Mo) in klor (Cl).
V rastlinskem materialu so najdeni tudi drugi
elementi, ki so delno razvršèeni kot koristna
hranila in sicer silicij (Si), aluminij (Al), natrij
(Na) in kobalt (Co) in takšni, ki jih prištevamo
k mikrohranilom kot nikelj (Ni), litij (Li), rubidij
(Rb), cezij (Cs), titan (Ti), krom (Cr), fluor (F),
stroncij (Sr), brom (Br), jod (J), arzen (As),
kositer (Sn), svinec (Pb) in srebro (Au).
Za veèino zadnje omenjenih elementov ni
podatkov o potrebi, uèinkovitosti ali toksiènosti,
zato je njihovo dodajanje nepotrebno.
Vinska trta potrebuje za svoj normalni razvoj
od vseh hranil okoli 99,5 % makrohranil in le
0,5 % mikrohranil, ki pa so neobhodno
potrebna, saj brez njih ni nujno potrebnih
procesov.
Razmerja in nesorazmerje med
posameznimi hranili/elementi v tleh
Razmerje med posameznimi hranili v rastišèu
je odvisno od matiène osnove in seveda vseh
agrotehniènih ukrepov, ki so v teku in so bili
izvršeni v preteklosti. Zaradi teh dejanj lahko
imamo na doloèenih rastišèih velike probleme
z vezanjem in sprošèanjem posameznih
potrebnih hranil. To lahko ima negativni vpliv
na vegetativni in generativni razvoj vinske
trte, kakor tudi na kvaliteto samega pridelka.
Zato moramo na podlagi analiz tal in dobrega
opazovanja fiziološkega stanja vinske trte
ubrati pravilno prehrano z mineralnimi in
organskimi gnojili ter elemente spraviti v èim
primernejše sorazmerje. Z nepravilnim,
pavšalnim ali gnojenjem “na pamet” lahko
poslabšamo hranilne lastnosti tal, ob tem pa
se pojavi tudi ekološko vprašanje glede
onesnaževanja podtalnice.
pH – reakcija tal
Reakcija tal je v glavnem odvisna od matiène
osnove, v primeru zemeljskih premikov ali
nanosov pa od materiala, ki smo ga nanesli.
Optimalni pH za vinsko trto se giblje v
obmoèju slabo kislih tal, to je med 5,6 in 6,5.
Ker je Slovenija zelo raznolika dežela, so
takšna tudi njena vinogradniška tla. Razpon je
zelo velik, saj trta raste na moèno kislih tleh s
pH nekaj nad 4 (obnove na gozdnih posekah)
pa tudi na izredno baziènih tleh s pH skoraj 8.
Seveda so s tem povezani veliki problemi pri
prehrani, zato je pri ekstremnih primerih
potrebno obvezno opraviti analizo tal tudi na
mikrohranila kot so bor, železo, mangan,
molibden in cink.
ORGANSKA MASA - humus
Organska masa je prisotna v tleh v glavnem v
obliki humusa. Vsebnost v tleh je odvisna od
tipa tal. V lažjih, pešèenih in prodnatih tleh je
glinastih delcev in humusa manj, zato
moramo hranila preko tal dodajati v veè
obrokih, da ne pride do veèjih izgub, saj jih
takšna tla ne morejo vezati v veèjih
vrednostih. Na težjih tleh je veè glinastih
delcev in humusa, zato so takšna tla
sposobna sprejeti veèje kolièine hranil in jih
tudi dalj èasa oddajati, tudi pozimi. Zavedati
se moramo, da brez organske mase v zemlji ni
mikroorganizmov in s tem mineralizacije.
Optimalna vsebnost humusa za vinsko trto
naj bi bila okoli 2,5-3,5 % in ne veè kot 4 %,
saj je potem sprošèanje dušika v vlažnih letih
preveliko.
Organsko maso v vinogradih dodajamo letno
s košnjo in mulèanjem trave in rožja ali z
vnašanjem hlevskega gnoja ali kašne druge
organske mase.
trt in pridelka, v èasu od fenološke faze B-C
pa do konca meseca junija. Dušik lahko v tla
vnašamo z mineralnimi gnojili, ki so lahko
èista (KAN, UREA) ali takšna, kjer je dušik
skupaj s fosforjem in kalijem NPK. Od
organskih gnojil veèinoma uporabljamo
hlevski gnoj ali slamo kot zastirko, kjer pa
imamo negovano ledino pa vsakokrat z
mulèanjem trave.
Foliarno gnojenje: poslužujemo se ga v
primeru pomanjkanja, saj trta izredno hitro
reagira na foliarno gnojenje. Drugi razlog je
pa tudi ta, da granulirana gnojila v sušnem
vremenu niso aktivna, pri velikih padavinah pa
pride do spiranja, kar se pri foliarnih gnojilih
ne dogaja. V zadnjem èasu je dober razlog
tudi cena, saj z nižjimi odmerki dosegamo
bolj usmerjeno in cenejše gnojenje. 1 kg
dušika foliarno, nadomesti 4 kg dušika
preko tal. Èas tretiranja je v fazi pojava prvih
listièev (ff D) pa do cvetenja (ff F). V tem èasu
priporoèamo novo, poèasi sprošèujoèe
foliarno dušièno gnojilo SLO-N v konc. 0,250,50 %, ki je posebej primerno za trajne
nasade. Na razpolago pa so še kompleksna
foliarna gnojila kot je npr. FOLIMIX v konc.
0,5 % (500 ml/100 L vode) ali
PROTEOBOOM v konc 0,35 % (350 g/100 L
vode). Manjše kolièine dušika lahko dodajamo
tudi z uporabo aminokislinskih gnojil kot so
PROTIFERT LMW in PROTIFERT kalij.
SLO-N-foliarni dušik bodocnosti
MAKRO in MIKRO HRANILA
DUŠIK (N)
Je motor rasti vinske trte in zelo pomemben
gradbeni del rastlinskih beljakovin, prisoten je
pa tudi v klorofilu, plazmi, nukleinski kislini,
encimih, rastnih hormonih in vitaminih.
Pospešuje vegetativno rast, pripomore k redni
in visoki rodnosti, pospešuje tvorbo rezervnih
snovi in v primeru poškodb zaradi suše, toèe
ali zmrzali lahko s poveèanim dušiènim
gnojenjem povrnemo zeleno maso.
Znaki pomanjkanja: svetlo zeleni in
limonasto rumeni listi, pordeèeli internodiji,
šibka rast z majhnimi listi in grozdièi ter
tankimi mladicami. Asimilacija je oslabljena,
slaba kvaliteta mošta, “tanka” vina.
Znaki viška: bujna in obèutljiva rast,
poveèana obèutljivost na bolezni (siva gniloba
na pecljevini in grozdju, peronospora), na
sušo in zmrzal, pozno in slabo dozorevanje
lesa, slabša odpornost na zimske temperature.
Gnojenje tal: preden se odloèimo za gnojenje
z dušikom je zelo pomembno, da imamo
podatek o vsebnosti organske snovi
(humusa). Od njene vsebnosti, mikrobioloških
aktivnostih in kolièine letnih padavin,
temperature in zraènosti tal je odvisno, koliko
organskega dušika se letno sprosti. Ocenjuje
se, da se v primeru 2 % humusa na lahkih tleh
in 3 % na težjih tleh sprosti dovolj dušika in
ga ni potrebno dodajati preko tal.
V smernicah za integrirano varstvo IPG je
dovoljen enkraten hektarski vnos dušika v
kolièini 50 kg, seveda ob upoštevanju bujnosti
066
Cene dušiènih in tudi drugih kompleksnih
mineralnih gnojil so bile v lanskem letu
izredno visoke, nato pa so se spustile na
normalni nivo. Kljub temu pa so se dušièna
gnojila letos zopet podražila, na kar se bomo
morali navaditi. Za relativno poceni in
uèinkovito preskrbo vinske trte z dušikom
priporoèamo novo dušièno gnojilo SLO-N, ki
je raztopina dušiènega gnojila z ureo v
formaldehidni obliki, formulirano za foliarno
uporabo, lahko pa se uporablja tudi za
fertirigacijo. Vsebnost dušika kot ureaformaldehid je 20 % in je za rastline zelo
poèasi dostopen, s tem pa se poveèa uèinek
gnojenja. Zaradi svoje posebne sestave (nizka
vsebnost biureta - 0,1 %), se SLO-N lahko
uporablja za gnojenje preko lista v visokih
odmerkih za vse kulture, tudi za tiste zelo
obèutljive. Na listni površini ne kristalizira
ampak polimerizira, kar pomeni, da naredi
zelo tanko filmsko oblogo, ki dovoljuje
postopno absorbcijo dušika brez pojava
fitotoksiènosti.
Uporaba: Slo-N uporabljamo za foliarno
tretiranje na vinski trti v odmerku 250-500
ml/hl vode. Optimalni odmerek je 250 ml/hl,
pri moènejšem pomanjkanju najveè 500 ml/hl.
- prvo tretiranje opravimo v èasu, ko se razpre
3-4 list (BBCH 13-14), še posebej èe so nizke
temperature ali pa suša;
- drugo tretiranje opravimo, ko so jagode
velikosti bucikine glave.
- ponovno tretiranje je potrebno samo pri
sortah, ki dušik potrebujejo, kot je npr. laški
rizling in v pogojih, ko je v èasu debelitve
jagod dušik iz tal blokiran zaradi suše.
Kako deluje SLO-N?
SLO-N zagotavlja kvalitetno in dolgotrajno
preskrbo kmetijskih rastlin z dušikom.
S foliarno uporabo SLO-N vpliva na
vegetacijo, tako da na površini tretiranih
rastlin naredi tanek film in se absorbira v 6-7
urah po aplikaciji. V notranjosti rastline se
razgradi na asimilacijske oblike preko
encimatskega metabolizma, ki omogoèi, da je
dušik na razpolago 2-4 tedne. Na zemlji se
SLO-N razgradi po mikrobni poti, s tem da
omogoèi rastlini dostop dušika za 8-12 tednov.
Dušik, s poèasnim sprošèanjem polimetilenuree
SLO-N-a, ima indeks aktivnosti (IA) 100 %,
saj se ves dušik spremeni v asimilacijske oblike.
SLO-N dopušèa redno prehranjevanje z
dušikom, brez pojava bujne vegetacijske rasti,
z njegovo uporabo pa se lahko izognemo
pomanjkanju dušika tudi pri omejenih
pogojih, kot so dolgotrajna sušna ali pa
deževna obdobja. SLO-N zaradi oblike in
kolièine dušika, ki ga vsebuje, ne
obremenjuje podtalnice.
Zaradi svojih posebnih lastnosti se Slo-N
uporablja na kulturah, kadar le-te potrebujejo
trajno razpoložljivost gnojil. Slo-N zmanjšuje
izgube pri izpiranju tal zaradi svoje polimerne
strukture (40 % zaradi nitratne oblike dušika)
in zmanjšuje izgube zaradi izhlapevanja (ne
»kristalizira«, ker je polimer in ni sol). S Slo-N
so procesi denitrifikacije dušika opazno
upoèasnjeni, ker se urea-oblika poèasi
pretvarja v N-NH4 in N-NO3.
Slo-N po aplikaciji tvori film, ki se oprime
rastline kot nekakšno lepilo: ta karakteristika
dovoljuje sredstvu, da se upira spiranju,
posebno èe se uporablja v mešanici z drugimi
gnojili ali sredstvi za zašèito rastlin in deluje
kot adhezant in prenašalec in s tem poveèa
uèinkovitost mešanice sredstev.
FOSFOR (P)
je zelo pomemben za kemijske reakcije
rastline in njen dedni zapis, pomemben za
hranjenje in sprošèanje energije, tvorbo
cvetov, cvetnega nastavka, kvalitete
povrhnjice jagode in lesa, vsebnosti
antocianov in fenolov pri rdeèih sortah,
dozorelosti lesa, odpornosti na zmrzal,
asimilacijo in tvorbo beljakovin.
Fosfor je tudi pomemben element skupnih
kislin, barvil in fenolov v rdeèem grozdju,
kakor tudi aromatiènih snovi v belih sortah.
Znaki pomanjkanja: pojav nekrotiènih peg
na robovih listja, listna ploskev se zvije
navzdol, pri moènem pomanjkanju se rjavordeèe pege zlijejo, ostalo tkivo porumeni, tudi
ob listnih žilah, robovi lista se posušijo in
zvijejo navzdol, novi listièi so majhni,
koreninski sistem slabi, delitev celic in tvorba
beljakovin je slaba, èas zorenja se podaljša. Pri
sortah, ki so dovzetne za osipanje, je le-to
veèje.
Znaki viška: zgodnejši zakljuèek vegetacije,
majhni listièi, odpadanje pridelka, blokiranje
magnezija, bora, cinka, bakra, mangana,
železa in kalcija.
Antagonizem: magnezij, kalcij, bor, železo,
cink, baker, mangan.
Gnojenje tal: odloèamo se po analizi tal, kjer
naj bi bila založenost okoli 11-25 mg/100 g
zemlje. Èas gnojenja ni važen, saj fosfor do
korenin potuje zelo poèasi, skoraj pet let.
Ponavadi to opravimo z mineralnimi
granuliranimi gnojili (PK ali NPK) pozno jeseni
ali zgodaj spomladi ali do junija v kombinaciji
z dušikom. Pazljivi moramo biti na tleh z
visokim pH, kjer se lahko fosfor zaradi visoke
vsebnosti kalcija inaktivira. Lahko pa to
naredimo tudi z mineralnimi gnojili za foliarno
uporabo in fertirigacijo, kot je nov
LABICUAJE, ki vsebuje 36 % fosforja, z
visokimi vsebnostimi mikrohranil kot so
B 3 %, Mo 2 %, Mn 2 % in Zn 2 %. Uporablja
se ga v 2-3 tretiranjih v odmerku 5 kg/ha.
Foliarno gnojenje: že prej je bilo omenjeno,
da fosfor v tleh potuje kar nekaj let, preden
pride do korenin, da ga rastlina lahko uporabi.
Zato se v primeru znakov pomanjkanja
poslužujemo foliarne aplikacije, kjer je èas
uèinkovanja izredno hiter. Fosfor je element, ki
mu posveèamo premalo pozornosti. Njegova
uporaba je bila omejena zgolj na èas po
oplodnji, v èasu intenzivnega razvoja plodov.
Vendar je njegova prisotnost izredno
pomembna že pred cvetenjem, saj tudi on
favorizira oplodnjo. Deluje kot energija za
sprošèanje rezevnih snovi, saj korenine v èasu
cvetenja še ne delujejo s polno moèjo. Še
posebej je to pomembno, èe so tla v èasu
pred cvetenjem hladna, takrat s fosforjem
aktiviramo te rezerve. Tudi v primeru suše, s
fosforjem aktiviramo korenine, da priènejo
delati. Vemo, da fosfor vpliva na hitrost in
število celic in prav od teh dveh dejavnikov je
odvisna tudi odpornost jagodne kožice na
fiziène poškodbe in bolezni, kot je npr. siva
grozdna plesen. Seveda je hranila potrebno
dodati pravoèasno, da dosežemo željeno
uèinkovitost. V ta namen priporoèamo
foliarno gnojilo LABICUAJE v konc. 0,30 %
(300 g/hl), ki ga uporabimo prviè 10 dni pred
cvetenjem in še 2-3 krat v èasu po cvetenju,
pa dokler se grozdi ne zaprejo, oziroma
najkasneje do prièetka mehèanja. V istih
terminih se lahko uporablja tudi LABIFITO v
konc. 0,15-0,30 % (150-300 ml/hl) ali
PROTIFERT FOSFIT K v konc. 0,25-0,35 %
(250-350 ml/hl). Po cvetenju lahko
uporabimo tudi gnojila, ki vsebujejo fosfor in
tudi kalcij, kot je StoPiCal v konc. najmanj
0,30 % (300 ml/hl) ali FOSFOCAL v konc.
0,025-0,40 %.
KALIJ (K)
Je element zdravja, kolièine in kvalitete,
usmerja življenjski tok vinske trte, se takoj
vgradi v organsko maso, tvorba sladkorja in
beljakovin brez njega ni mogoèa, ima
pozitiven vpliv na cvetenje in zavezanje
plodov, tvorbo korenin, odpornost na nizke
temperature, ureja režim vode v trti in s tem
poveèa odpornost proti suši, pozitivno vpliva
na vsebnost sladkorja in s tem kvalitete,
poveèa odpornost rastline proti boleznim
(oidij) in je tudi aktivator encimov.
Znaki pomanjkanja:
- mladi listi: navzgor zavihan listni rob, listno
tkivo med listnimi žilami rahlo klorotièno.
Znaki pomanjkanja se kažejo že lahko tudi
pred cvetenjem in se izredno lepo odzovejo
na foliarno prehrano;
067
- starejši listi: najprej rumenkasto nekrotièno
tkivo med listnimi žilami, listni robovi se
rahlo vihajo navzgor, kasneje to tkivo
postane vijolièasto in se priène sušiti, robovi
se popolnoma zvijejo navzgor in pordeèijo.
Dozorelost lesa je slaba, s slabo odpornostjo
na nizke temperature, rastlina je potratna
z vodo in v primeru suše trpi pomanjkanje,
trta je manj odporna na bolezni, tvorba
cvetov je slabša, koreninski sistem slabi.
- venenje grozdov: za razliko od sušenja
pecljevine ni opaziti nobenih sprememb na
pecljevini v obliki nekroz in sušenja.
Jagode zaostanejo v razvoju oz. dozorevanju
in ovenejo. Vsebujejo le malo sladkorja, okus
je prazen, grenak in kisel. V konènem stadiju
te fiziološke bolezni se zelo malo razlikuje
od sušenja pecljevine. Ta bolezen se pojavi
zaradi motnje v preskrbi trte z vodo (kalij je
vpliven element na režim vode v rastlinah),
še posebej izrazito pri obèutnejših klimatskih
spremembah. Obèutljive so najbolj rdeèe
sorte, kot npr.: modri pinot, cabernet
sauvignon, zweigelt, modra frankinja,
žametovka, pa tudi nekatere bele sorte kot
sauvignon, beli in sivi pinot.
Znaki viška: povzroèi pomanjkanje magnezija.
Antagonizem: kalcij, magnezij.
Gnojenje tal: gnojenje tal opravimo vedno po
predhodni analizi, optimalna založenost pa je
za lahka tla med 11-25 mg/100 g zemlje, za
srednje težka tla 15-28 mg/100 g zemlje in
17-32 mg/100 g zemlje za težka tla. Glede na
èim manjšo onesnaženost se odloèamo za
uporabo sulfatnih in ne kloridnih kalijevih
gnojil. Èas uporabe ni važen, saj tudi kalij
dolgo potuje do korenin (malo hitreje kot
fosfor), tako da se ponavadi odloèamo za
gnojenje pozno jeseni ali zgodaj spomladi,
možna pa je tudi kombinacija z dušikom in
fosforjem (NPK) spomladi (do junija).
Program foliarne prehrane vinske trte
Orientacijski program foliarne prehrane VINSKE TRTE
RAZVOJNA FAZA
UKREP PREHRANE
V tem èasu seveda ne moremo govoriti o foliarni prehrani,
ampak pri uporabi herbicidov dodajamo bor, kajti v veèini tal
slovenskih vinogradov primanjkuje tega elementa.
Glede na izredno malo površino zelenih nadzemnih delov je
izkoristek foliarnih gnojil zelo majhen, vendar se ga poslužujemo
v primeru slabega odganjanja zaradi nizkih temperatur, kar še
ponavadi spremlja napad pršic šiškaric. V tem primeru
dodajamo akaricidom ali insekticidom aminokisline, ki ne samo
da pospešijo rast, ampak tudi pospešijo delovanje akaricidov.
V mladih nasadih in trsnicah, v primeru nizkih temperatur
zemljišèa, pospešujemo rast in delovanje korenin z gnojili na
osnovi fosforja in makrohranil. Uporabimo jih tako, da tla
zalivamo ali namakamo.
Za pospeševanje rasti in dobro prehranjenost z dušikom pred
cvetenjem uporabljamo foliarna gnojila, ki vsebujejo dušik. V
vinogradih z visoko vsebnostjo organske snovi (humusa) in
bujnimi sortami (še posebej v mokrih letih), priporoèamo pazljivo
odmerjanje dušiènih gnojil, da ne pride do osipanja v èasu
cvetenja in poveèanja obèutljivosti na doloèene gliviène bolezni.
Zato se priporoèa uporabo kvalitenih dušiènih gnojil s
poèasnejšim sprošèanjem. Dušièna gnojila uporabljamo do faze
“loèenih kabrnkov – G.
Ko so poganjki dolgi okoli 15-20 cm (fenofaza F) se priènejo
kabrnki povešati, je pravi èas za uporabo cinkovih gnojil, ki
pospešijo rast pecljevine v dolžino, kar je zelo pomembno pri
sortah z zbitimi grozdi. S tem so grozdi bolj razvejani, jagode
manj pokajo, se hitreje sušijo, kar vpliva na zmanjšan pojav sive
grozdne plesni.
Za poveèevanje delovanja fungicidov proti peronospori
dodajamo foliarno gnojilo na osnovi kalijevega fosfita.
Uporabljamo ga od prièetka vegetacije pa najkasneje dokler
jagode ne dosežejo velikosti graha.
Pri sortah, kjer se takoj po cvetenju že kažejo znaki pomanjkanja
magnezija, uporabimo magnezijeva gnojila že pred cvetenjem.
V primeru obilnejših padavin v èasu pred cvetenjem, ki sprožijo
veèjo mineralizacijo dušika, priporoèamo magnezijevim gnojilom
dodajati gnojila na osnovi molibdena in s tem prepreèimo
nalaganje toksiènih nitratov v pecljevini, kar kasneje povzroèa
sušenje pecljevine.
SREDSTVO (konc./odmerek)
FOLIBOR L vsaka 2-3 leta v odmerku
4-5 L/ha ali vsako leto okoli 2 L/ha
PROTIFERT LMW v konc.0,35 %
(350 ml/hl) ali
PROTIFERT ŽVEPLO
v konc. 0,24-0,33 % (240-330 ml/hl)
LABICUAJE v odmerku 5 kg/ha ali
LABIFITO v odmerku 6-8 L/ha
NUTREL ADVANCE v odmerku 15 L/ha
(samo mikrohranila)
SLO-N v konc 0,25 % (250 ml/hl) ali
FOLIMIX v konc. 0,50 % (500 ml/hl) ali
PROTEOBOOM v konc. 0,35 %
(350 g/hl) ali
PROTIFERT LMW 0,35 % (350 ml/hl).
PROTIFERT CINK v konc. 0,4-0,6 %
(400-600 ml/ha) ali
ZINTRAC 700 v konc. 0,10-0,15 %
(100-150 ml/hl) ali
PROZINC v konc. 0,10-0,15 %
(100-150 g/hl)
LABIFITO v konc. 0,15-0,30 %
(150-300 ml/hl) ali
PROTIFERT fosfit K
v konc. 0,25-0,35 % oz. (250-350 ml/hl)
HYDROMAG 500 v konc. 0,20-0,40 %
(200-400 ml/hl) ali
PROMAG v konc. 0,15 %, (150 ml/hl) ali
PROTIFERT MAGNEZIJ v konc.
0,4-0,6 %, (400-600 ml/hl)
MOLYTRAC 250 v konc. 0,025 %
(25 ml/hl)
Bor je element oplodnje in èe je v pomanjkanju, lahko pride do
motenj, kar se odraža v slabši oplodnji in posledièno nižjim
pridelkom. Pri moènem pomanjkanju se to odraža tudi v obliki
kloroz na listju. V ta namen že pred cvetenjem uporabljamo
FOLIBOR L v konc. 0,10-0,15 %
(100-150 ml/hl)
foliarna gnojila na osnovi bora brez dodanega dušika. V
primeru moènega pomanjkanja uporabljamo borova gnojila tudi
takoj po cvetenju.
Za umirjanje rasti in boljšo oplodnjo dodajamo sredstva na
osnovi morskih alg, ki vsebujejo bor in molibden. Najboljše
uèinke dosežemo, èe ga uporabimo tik pred cvetenjem in še
enkrat v zaèetku polnega cvetenja. S tem dosežemo enkratno
GOËMAR BM 86 v konc. 0.30 %
(300 ml/100 L vode)
oplodnjo problematiènih sort, ki se rade osipajo tudi v idealnih
pogojih za cvetenje, kot so muškat otonel, rumeni muškat giallo,
šipon, pikolit, zelen, modra frankinja, kabernet frank ipd.
Za hiter in optimalni razvoj jagod po cvetenju so idealni
pripravki na osnovi morskih alg, ki vsebujejo cink in mangan.
Uporabljamo jih v èasu premera jagod 6-8 mm in ponovimo èez
GOËMAR CALIBRA EU v konc.
0,20-0,030 % (200-300 ml/100 L vode)
7-10 dni.
V zadnjih nekaj letih, se še posebej na Krasu, pa tudi ponekod na
Dolenjskem in Beli krajini, kažejo znaki pomanjkanja kalija. Za
uspešno sanacijo pomanjkanja že v èasu pred cvetenjem,
priporoèamo uporabo novega organskega foliarnega gnojila, ki
je kombinacija aminokislin in kalija. S tem je kalij izredno
mobilen in uèinkovit, aminokisline pa pozitivno vplivajo na
cvetenje ter prepreèujejo strese.
068
PROTIFERT kalij v konc. 0,25-0,35 %
(250-350 ml/hl)
Program foliarne prehrane vinske trte
RAZVOJNA FAZA
UKREP PREHRANE
Sortam, ki po cvetenju za svoj razvoj potrebujejo dušik, dodamo
en do dva odmerka dušiènega gnojila, odvisno od rasti in
padavin. Drugaèe pa gnojil z dušikom ne uporabljamo veè, razen
SREDSTVO (konc./odmerek)
SLO-N v konc. 0,25 % (250 ml/hl) ali
PROTEOBOOM 0,35 % (350 g/hl)
na podroèjih, kjer je mineralni dušik iz tal zaradi suše blokiran.
Pri pomanjkanju fosforja in za hitrejši razvoj jagod 1-2 krat
uporabimo gnojila s fosforjem, po možnosti kombinirana s
kalcijem. S tem zmanjšamo tudi možnost okužbe s sivo grozdno
gnilobo-botritisom.
V nekaterih vinogradniških podroèjih se vedno pogosteje kažejo
znaki pomanjkanja kalija. To uspešno prepreèimo z uporabo
kalijevih gnojil, ki istoèaso pospešujejo dozorevanje grozdja in
lesa.
Proti pojavu magnezijeve kloroze in sušenju pecljevine
dodajamo magnezijeva gnojila brez dušika, ki prepreèijo to
fiziološko motnjo in pospešujejo fotosintezo ter s tem tudi
tvorbo suhih snovi- sladkorja.
V èasu od mehèanja pa do prièetka barvanja in nekje do mesec
LABICUAJE v konc. 0,30 % (300 g/hl)
ali STOPICAL v odmerku 3 L/ha (300
ml/hl) v obmoèju grozdja. Škropljenje
ponovimo 2-3 krat v 10-12 dnevnih
presledkih
PROTEOLEAF v konc. 0,40 % (400 g/hl)
ali FOLIPLUS v konc. 0,50 % (500 ml/hl)
ali PROTIFERT kalij v konc.
0,25-0,35 % (250-350 ml/hl)
PROMAG v konc. 0,15 % (150 ml/hl) ali
HYDROMAG 500 v konc. 0,2-0,4 %
(200-400 ml/hl) ali
PROTIFERT MAGNEZIJ v konc. 0,400,60 % (400-600 ml/hl)
fosforjevih in kalijevih foliarnih gnojil, da pospešimo dozore-
FOLIPLUS v konc. 0,50 % (500 ml/hl) ali
ali PROTIFERT kalij v konc.
0,25-0,35 % (250-350 ml/hl) ali
vanje grozdja in lesa ter dosegamo višje sladkorne stopnje.
PROTEOLEAF v konc.0,40 % (400 g/hl)
dni pred trgatvijo, nadaljujemo z uporabo magnezijevih ter
Tretiranja v tem èasu so pri nas neobièajna, vendar lahko z
usmerjenim dodajanjem doloèenih foliarnih gnojil dosežemo
želene rezultate.
Povišanje sladkorne stopnje Tega ukrepa se lahko poslužujejo
vinogradniki Podravskega in Posavskega vinorodnega okoliša, pa
tudi na Krasu, kjer je vèasih sladkorna stopnja problem in
verjetno v takšnem letu tudi dozorevanje lesa. V tem èasu
priporoèamo uporabo aminokislin in kalijevih gnojil ali pa že
gotovo kombinacijo. Ta ukrep poviša sladkor še tako
problematiènim sortam kot je šipon, rumeni muškat giallo, refošk
kombinacija
PROTIFERT LMW v konc. 0,35-0,40 %
(350-400 ml/hl) in
PROTEOLEAF v konc. 0,50 %
(500 g/hl)
ali
PROTIFERT kalij v konc. 0,35 %
(350 ml/hl)
in pospeši dozorevanje lesa.
Za ustvarjanje rezervnih snovi, boljšega dozorevanja lesa in
diferenciacije brstov, uporabimo takoj po trgatvi kalijeva gnojila
v kombinaciji s poèasi sprošèujoèimi dušiènimi gnojili, ki ne
vzpodbudijo ponovne vegetacije.
MLADI VINOGRADI (1-2 leti) in TRSNICE - Tretiranje tal Pred konèno pripravo zemljišèa za sajenje
PROTEOLEAF v konc. 0,50 %
(500 g/hl) in
SLO-N v konc. 0,25 % (250 ml/hl)
LABICUAJE v odmerku 5 kg/ha
tretiramo površino (lahko tudi samo pasove oziroma vrste, kjer se bo sadilo) z gnojili, ki vsebujejo
fosfor. Tretiramo površino pred fino obdelavo in gnojilo s strojem inkorporiramo v globino korenin. S
o
tem dosežemo hiter start rasti korenin tudi pri nizkih temperaturah (6 C) rastišèa. Lahko se pa
poslužujemo tudi zalivanja ali fertirigacije.
Od prièetka vegetacije pa do konca julija uporabljamo foliarna hranila, ki vsebujejo dušik,
priporoèljivo je tudi dodajanje amimokislin, še posebej takrat, ko nastopijo stresne situacije (nizke
temperature, suša, vroèina, toèa, fitotoksiènosti, napad pršic, ipd.). V mesecu juliju priènemo uporabljati
kalijeva gnojila, lahko sama ali v kombinaciji s fosforjem, da zaustavljamo vegetativno rast in
pospešujemo dozorevanje lesa.
Za pospeševanje odpadanja listja pred izkopom cepljenk iz trsnice uporabimo kombinacijo
aminokislin in bakrovega fungicida.
SLO-N v konc.0,25 % (250 ml/hl) ali
FOLIMIX v konc. 0,50 % (500 ml/hl) ali
PROTEOBOOM v konc. 0,35 %
(350 g/hl)
FOLIPLUS v konc. 0,45 %
(450 ml/hl) 2-3 krat ali
PROTEOLEAF v konc 0,40-0,50 %
(400-500 g/ha)
PROTIFERT LMW v konc. 0,40 %
(400 ml/hl) + CHAMPION 50 WP/WG
v konc. 0,30 % (300 g/hl)
Poveèevanje sortne cvetice (aromatika) Nekatere aromatiène sorte zelo rade izgubijo svojo sortno
cvetico, kar je še posebej izrazito v izredno sušnih in mokrih letih. Tuje in domaèe izkušnje so pokazale,
da uporaba posebnih gnojil na osnovi žvepla in magnezija, pripomore k ohranitvi te kakovosti. V ta
namen v èasu, ko jagode dosežejo velikost graha, pa do zapiranja grozdja, uporabimo 2-3 krat gnojila z
visoko vsebnostjo žvepla in magnezija. Tretiranje opravimo zadnjiè v prièetku mehèanja jagod.
PHOTREL v konc. 0,30 %
(300 g/hl, oz. 3 kg/ha) ali
PROTIFERT ŽVEPLO v konc.
0,24-0,33 % (240-330 ml/hl)
Povišanje fenolov in antocianov pri rdeèih sortah Uporabimo gnojila na osnovi fosforja, ki pospešijo
tvorbo antocianov (rdeèih barvil) pri rdeèih sortah. Prviè tretiramo, ko se jagode priènejo barvati in
LABICUAJE v konc. 0,25 % (250 g/hl)
ponovimo, ko se barvanje zakljuèi.
Pomanjkanje železa je zelo prepoznavno, saj porumenijo samo zgornji deli mladic in obièajno le
posamezni trsi. Uporaba gnojil, ki so kombinacija aminokislin in železa, to zelo uspešno sanirajo.
069
PROTIFERT ŽELEZO v konc. 0,25 %
(250 ml/hl) NUTREL ADVANCE 0,10 %
Foliarno gnojenje: zelo uspešna je uporaba
ob znakih pomanjkanja, saj se trta zelo hitro
odzove, ukrepati pa moramo takoj v zaèetku
znakov pomanjkanja. Ta pojav je v nekaterih
letih lahko že 10-14 dni pred cvetenjem in èe
v tistem èasu interveniramo z dobrimi
foliarnimi gnojili, popolnoma odpravimo
pomanjkanje. Moènejši simptomi se pojavijo
po cvetenju, najbolj pogosti pa so na
obmoèju Krasa in Dolenjske. V takšnih
primerih moramo uporabljati foliarna gnojila
že pred cvetenjem in potem praktièno vsa
tretiranja do spravila.
Za doseganje boljšega dozorevanja grozdja
in lesa, uporabljamo kalijeva foliarna gnojila v
èasu, ko jagode dosežejo velikost graha, pa
do zakljuènih tretiranj s FFS. Èe jih uporabimo
v èasu 10-20 dni pred trgatvijo, se sladkorna
stopnja obèutno poveèa, prav tako tudi
dozorelost lesa. V ta namem uporabljamo
foliarna gnojila kot so PROTIFERT KALIJ v
konc. 0,35 % (350 ml/hl), ki je zelo primeren
za uporabo že pred, med in po cvetenju do
zapiranja grozdov ter za uporabo 10-20 dni
pred trgatvijo, prav tako lahko v tem èasu
uporabljamo tudi kalijeve fosfite kot sta
LABIFITO v konc. 0,15-0,30 % (150-300
ml/hl) ali PROTIFERT FOSFIT K v konc.
0,25-0,35 % (250-300 ml/hl). FOLIPLUS, ki
je prav tako kombinacija kalija in fosforja,
uporabljamo v konc. 0,5 % (500 ml/100 L
vode), 2-3 krat od zapiranja grozdov pa do
konca avgusta ali PROTEOLEAF v konc. 0,4
% (400 g/100 L vode), ki je še posebej
primeren za zakljuèna tretiranja, tik pred
trgatvijo. Dodajanje aminokislin (Protifert
LMW 0,35 %) pri zadnjih dveh tretiranjih
poveèa delovanje PROTEOLEAFa, s tem pa se
poveèa vsebnost sladkorja v grozdju.
Za boljšo akumulacijo suhih snovi se v letih s
slabim dozorevanjem priporoèa uporaba
kalijevih in dušiènih gnojil takoj po trgatvi, kot
je npr. PROTEOLEAF v odmerku 5 kg in
Slo-N 5 L/ha.
BOR (B)
Bor je gradbeni element pomembnih povezav
v vinski trti, izboljšuje izmenjavo ogljikovih
hidratov, prisoten je v procesih sinteze celiènih
sten in celic, je aktivator in deaktivator rastnih
hormonov in je neobhodno potreben pri
oplodnji, saj njegova odsotnost pomeni slabšo
oplodnjo in posledièno nižji pridelek. Prizadeta
je tudi kvaliteta, saj veliko neoplojenih jagod
ostane in moèno znižuje kvaliteto. Bor je
izredno pomemben element, ki se mu pri nas
še vedno posveèa premalo pozornosti. Veè
desetletni rezultati razliènih avtorjev so dokazali,
da je založenost slovenskih vinogradniških tal z
borom izredno slaba. Bor je element, ki se
izredno dobro sprejema skozi korenine,
problem je pa njegova aplikacija, saj ga z
mineralnimi granuliranimi gnojili ni mogoèe v
zadovoljivi meri dodati. Bor se zelo slabo veže
v tla in se lahko hitro izpere, zato se znaki
pomanjkanja kažejo še posebej izrazito v
deževnih letih. Po drugi strani pa je foliarna
aplikacija izhod v sili, a vseeno bolj uèinkovit
kot kakšen drugi naèin aplikacije bora.
Problem je tudi v tem, da je meja med
potrebno in fitotoksièno kolièino izredno
majhna. Tukaj se pojavljajo problemi pri
uporabi doloèenih sredstev na osnovi bora, ki
niso tolerantna pri uporabi višjih odmerkov
prav tako tudi ne kompatibilna.
Znaki pomanjkanja: slaba oplodnja in veliko
število ne ali slabo oplojenih jagod, kar se
MAGNEZIJ (Mg)
Je zelo pomemben gradbeni element klorofila
in ima moèan vpliv na fotosintezo, kar pomeni
sladkor, rezervne snovi, življenjsko dobo in
seveda kvaliteto pridelka, vpliva na pektine, je
aktivator encimov, sodeluje pri prevzemu
fosforja, vpliva na aromatiko vina, pravzaprav
je makrohranilo.
Znaki pomanjkanja: pojav nekroz listja med
listnimi žilami, ki so pri belih sortah
Izraža na manjšem in slabšem pridelku, na
vegetativnih delih se kažejo kot zavrta rast,
rumenkaste, pri rdeèih sortah pa rdeèevijoliène, oboji pa kasneje porjavijo in se posušijo.
poškodbe na rastnih vršièkih mladic in
korenin, poškodbe listnih žil in listnih pecljev,
vitic in internodijev, pokanje povrhnjice na
internodijih, pri belih sortah rumeno
obarvanje listnega tkiva, pri rdeèih sortah
rdeèkasto, deformacija in raztrganje listne
ploskve, odmiranje robov lista.
Znaki viška: že majhno predoziranje lahko
povzroèi škodo na trti v obliki gubanja oz.
kodranja in trganja listne površine, rast je
depresivna.
Gnojenje tal: letni odvzem je odvisen od
pridelka, se pa giblje nekje med 200-400 g
letno. Dodajamo ga lahko z mineralnimi
gnojili, vendar glede na to, da je v veèini
vinogradniških tal v velikem primanjkljaju, je
to zelo težko. Lahko ga dodajamo tudi z
zalivanjem ali kot dodatek pri tretiranju s
herbicidi. V tem primeru uporabimo foliarna
gnojila, kot je npr. FOLIBOR L v odmerku 4-5
L/ha vsaka 2-3 leta ali vsako leto 2 L/ha ali
1 x letno (spomladi) NUTREL ADVANCE v
odmerku 15 L/ha.
Foliarno gnojenje: ker je bor izredno
pomemben element pri cvetenju, saj je od
njega odvisna oplodnja in s tem kolièina pa
tudi kvaliteta pridelka, ga dodajamo v fazi
pred in takoj po cvetenju. 1 kg bora foliarno,
nadomesti 5 kg bora preko tal. Priporoèamo
uporabo FOLIBORa L v konc. 0.10 % (100
ml/100 L vode). Sredstvo se meša s fungicidi
na osnovi mankozeba, kot je Dithane M-45 ali
DG NeoTec ter drugimi sistemiènimi fungicidi,
ki vsebujejo mankozeb kot dotikalni fungicid.
Novo foliarno gnojilo je letos NUTREL
ADVANCE, ki poleg bora (0,36 %), vsebuje
še druga mikrohranila kot je baker, železo,
mangan, molibden in cink, v kar visokih
vsebnostih. Uporabljamo ga v konc. 0,10 %
(100 ml/hl) 1-2 krat pred in 1-2 krat po
cvetenju. Bor kot element je prisoten tudi v
drugih naših foliarnih gnojilih, vendar v
manjših kolièinah.
070
Znaki pomanjkanja se kažejo najprej na
spodnjih listih. Pri moènem pomanjkanju je
lahko prizadeta veèina listne mase, kar se
moèno odraža na pridelku v nizki sladkorni
stopnji in manjši kolièini, slabo dozorelem
lesu in nizki stopnji rezervnih snovi.
Sušenje pecljevine je odvisno od velikega
števila dejavnikov, je najbolj opazno in lahko
vinogradnika ekonomsko moèno prizadene.
Je najveèja fiziološka bolezen vinske trte, ki
vpliva na kvaliteto in kolièino pridelka.
Slika poškodbe: pri zelo natanènih raziskavah
(Theiler 1970) je bilo ugotovljeno, da je
»stoma«, torej dihalni organ vinske trte in
celice v njeni bližini, izhodišèno mesto pojava
sušenja pecljevine. Ko le-te odmrejo, se
nekroze širijo na bližnja tkiva in tako
nastanejo podolgovate, površinske vdolbine
odmrlega tkiva na pecljevini, ki pa se širijo tudi
v globino do prevodnih in prehrambenih tkiv.
Vzroki:
- tla: nizka vsebnost organske snovi in odprta
tla, obdelava tal v vrsti v mokrih letih;
- sortna obèutljivost: zelo obèutljive sorte so
renski in laški rizling, žlahtnina, rumeni
muškat in muškat otonel, traminec, kerner,
tudi rizvanec, modra frankinja, cabernet
sauvignon in refošk, manj obèutljive
sorte so družina pinotov, sauvignon, zeleni
silvanec;
- klimatski pogoji: hitre klimatske spremembe,
posebej pri temperaturnih razlikah in mokro/
suhih periodah ter vremenske razmere v
èasu cvetenja. V Švici, kjer je žlahtnina izredno
pomembna bela sorta so ugotovili, da je v
letih s padavinami in nizkimi temperaturami
v èasu cvetenja, pojav sušenja pecljevine
veliko veèji, kot v optimalnih letih. To pa
zato, ker encim nitratna reduktaza zaradi
velikih kolièin dušika, prejetega iz tal, zaradi
poveèane mineralizacije, ne more vsega
predelati, in se toksièni nitrati odlagajo v
pecljevino (Biologie der Rebe), kar povzroèa
nekroze. Zato njihova svetovalna služba v
takšnih letih moèno opozarja vinogradnike na
pravoèasno uporabo foliarnih gnojil na osnovi
magnezija, saj v nasprotnem primeru lahko
pride do velikih izpadov pridelka in nižje
kvalitete.
- prehrana: ker je magnezij moèno nagnjen k
izpiranju, njegova vsebnost v zemljišèu niha.
Problem je v tem, da je magnezij skozi
korenine zelo težko sprejemljiv (izredno
sprejemljiv je skozi zelene dele) in ga lahko
doloèeni parametri, kot je zelo visok ali nizek
pH in nesorazmerje K:Ca:Mg, zavirajo pri
sprejemu. Priporoèljivo razmerje Ca:K:Mg naj
bi bilo 6:1:0.5, da ne pride do antagonizma.
Posledica tega je, da rastlina ni veè sposobna
regulirati procese z vodo. V primeru prevelike
kolièine kalcija v rastlini se dihalni organi
(stome) odpirajo in pride do izgube vode.
V primeru prevelike kolièine kalija se stome
zapirajo in rastlina ne diha. To razmerje med
kalcijem in kalijem uravnava kolièina magnezija
v rastlini. Uravnavanje te kolièine je odvisno
tudi od kolièine kalija v mladicah, ko so te
dolge okoli 30 cm. Tako se v primeru obilnih
padavin v èasu pred in med cvetenjem
sprosti veliko mineraliziranega dušika iz tal, ki
ga požrešna vinska trta sprejme, vendar ga
ne more popolnoma predelati. Tako nastanejo
toksiène/strupene oblike dušika (amonijska in
nitritna), ki jih priène trta odlagati v grozd.
Prisotnost teh strupenih oblik dušika
zablokira sistem oz. razmerje Ca:K:Mg,
posledica pa je odmiranje stom in bližnje
ležeèih tkiv – sušenje pecljevine.
Gnojenje tal: letni odvzem magnezija pri
pridelku 10.000 kg/ha je do 3 kg/ha letno. Na
podlagi analize tal je potrebno gnojenje z
mineralnimi gnojili tako, da se èim bolj
približamo stopnji preskrbljenosti C.
Foliarno gnojenje: kot je že bilo omenjeno, je
magnezij izredno dobro sprejemljiv skozi
zelene dele rastline, zato lahko poleg osnovnega
talnega gnojenja veliko pozornost posveèamo
foliarnemu gnojenju. Magnezij je seveda zelo
pomemben del fotosinteze, od katere je v
veliki meri odvisna sladkorna stopnja v
jagodnem soku in dozorevanje lesa. V ta namen
dodajamo magnezijeva foliarna gnojila pri
pomanjkanju in obèutljivih sortah že pred
cvetenjem, pri ostalih pa ga priènemo
dodajati že takoj po cvetenju, ko jagode
dosežejo velikost graha, pa do mesec dni
pred trgatvijo. Vedeti moramo, da 1 kg
magnezija foliarno, nadomesti 75 kg
magnezija preko tal.
V primeru pojava kloroz na listju se moramo
za dodajanje magnezija odloèiti že pred
cvetenjem in takoj po cvetenju, da prepreèimo te kloroze, ki sicer nastanejo hitro po
cvetenju.
Klasièno dodajanje magnezija naj bo prviè, ko
jagode dosežejo velikost graha, drugiè ob
prièetku mehèanja in tretjiè en mesec pred
trgatvijo. Na doloèenih sortah in razliènih
pogojih rasti je vèasih potrebno tudi do 5
tretiranj. Kloroze se vedno kažejo najprej na
spodnjem listju in se pomikajo proti zgornjemu
delu mladic.
Od foliarnih magnezijevih gnojil priporoèamo
uporabo takšnih, ki vsebujejo èim manj dušika
v anorganski obliki. V èasu pred in med
cvetenjem ima vsekakor prednost novo
gnojilo PROTIFERT MAGNEZIJ v konc. 0,40,6 % (400-600 ml/hl), ki magnezij
sistemièno razporedi ne samo v na novo
zrastle dele, ampak tudi spodnje liste.
Uporabimo lahko tudi PROMAG v konc.
0,15% (150 ml/hl), ki ga lahko vinogradniki
dodajajo ob vsakem škropljenju, saj je
cenovno izredno ugoden ali HYDROMAG
500 v konc.0,2-0,4 % (200-400 ml/hl).
Za prepreèevanje sušenja pecljevine se je
potrebno pripraviti že v zaèetku vegetacije. Èe
se sušenje pogosto pojavlja, moramo prièeti z
uporabo magnezijevih foliarnih gnojil
obvezno 1-2 krat že pred cvetenjem.
Priporoèamo uporabo novega gnojila
PROTIFERT MAGNEZIJ v konc. 0,4-0,6 %
(400-600 ml/hl) ali HYDROMAG 500 v
konc.0,2-0,4 % (200-400 ml/hl). To sta
izredno uèinkoviti gnojili, rastlina ju zaradi
formulacije zelo hitro sprejme, kompatibilni
pa sta z veèino sredstev za varstvo rastlin, ki
se uporabljajo na vinski trti. V primeru
napovedi mokrega vremena v èasu cvetenja,
ju uporabljamo ob dodatku specialnega
foliarnega gnojila MOLYTRAC 250 (0,25
L/ha). Po cvetenju je potrebno opraviti še 3-5
tretiranj v razmakih 10-14 dni. Tudi tretiranje
še 3 tedne pred trgatvijo je priporoèljivo.
Paziti moramo, da sušenja pecljevine ne
zamenjamo z venenjem grozdov zaradi
pomanjkanja kalija, saj lahko dosežemo
nasprotni uèinek.
MOLIBDEN (Mo)
Molibden je za vinsko trto zelo nepomemben
element, podobno kot cink in baker pa se
nalaga v koreninah in se le v zelo majhnih
kolièinah vgrajuje v druge rastlinske dele.
Molibden je kovinska komponenta razliènih
encimov, ko je npr. nitratna reduktaza.
Znaki pomanjkanja: do sedaj v naravi še
niso opazili pomanjkanja. Pri umetni prehrani
trt, brez molibdena, pa so bile ugotovljene
povišane vsebnosti nitratov v listnih pecljih in
pecljevini, kar je povzroèilo nekroze (glej
sušenje pecljevine-magnezij). To lahko
povežemo seveda s sušenjem pecljevine, še
posebej v mokrih pomladih, ko je moèna
mineralizacija dušika.
Foliarno gnojenje: na vseh obèutljivih sortah
za sušenje pecljevine priporoèamo, še
posebej v mokrih obdobjih pred in med
cvetenjem, kombinacijo magnezijevega
gnojila PROTIFERT MAGNEZIJ v konc.
0,40-60 % ali HYDROMAG 500 v konc.
0,20-0,40 % ali PROMAG v konc. 0,15 % +
MOLYTRAC 250 (0,25 L/ha).
V primeru obilnejših padavin tretiranje z
071
MOLYTRACom ponovimo. Po cvetenju lahko
pri vseh tretiranjih dodajamo NUTREL
ADVANCE v konc. 0,10 %, ki prav tako
vsebuje molibden.
ŽELEZO (Fe)
Je zelo pomemben sestavni del klorofila in s
tem fotosinteze, najdemo pa ga skoraj v vseh
delih vinske trte. Sodeluje pri veèini procesov,
zelo pomemben pa je pri dihanju in vpliva na
tvorbo antocianov pri rdeèih sortah.
Znaki pomanjkanja: železova kloroza se
pojavlja na rahlo baziènih tleh (pH 7 in veè),
kjer je dostopnost železa slabša. Prav tako se
pojavlja na slabo zraènih in težkih tleh. Znaki
se nikoli ne priènejo kazati na spodnjih listih,
ampak vedno na zgornjih, od vrha navzdol,
saj ga zaradi pomanjkanja železa in njegove
slabe mobilnosti primanjkuje pri tvorbi
klorofila. Listno tkivo bledi, porumeni in se pri
moènem pomanjkanju priène sušiti.
Listne žile ostajajo svetlo zelene. Te kloroze se
vèasih pojavljajo samo v delu vinograda ali na
posameznih trtah. Pri moènem pomanjkanju
je kvaliteta grozdja slaba, sladkorna stopnja
nizka, slaba pa je tudi dozorelost lesa.
Gnojenje tal: je bilo do prihoda foliarnih
gnojil edino možno z železovimi kelati, je pa
to finanèno zelo velik zalogaj, uèinek pa se (èe
se), vidi šele naslednjo sezono ali pa sploh ne,
še posebej na lahkih tleh.
Foliarno gnojenje: je najuèinkovitejše in tudi
veliko cenejše kakor gnojenje preko tal.
Vinska trta se zelo hitro odzove na foliarno
dodajanje železa, vedeti pa moramo, da se ob
pravilnem ukrepanju železova kloroza lahko
popravi, v nasprotju s pomanjkanjem
magnezija, ki se ne more popraviti. 1 kg
železa foliarno, nadomesti 100 kg železa
preko tal. V vinogradih, kjer je železova
kloroza pogosta, je potrebno uporabljati
foliarna železova gnojila že v fazi intenzivne
rasti pred cvetenjem in tudi še kakšen mesec
po cvetenju. Priporoèamo uporabo
sistemiènega foliarnega gnojila PROTIFERT
ŽELEZO, ki je kombinacija aminokislin in
železa, uporabljamo pa ga v konc. 0,2-0,3%
(200-300 ml/100 L vode), dokler se
klorotiènim delom trte barva ne povrne. Èe se
da, pripravek uporabljamo sam ali pa se
izogibamo kombinacijam z meptil dinokapom
in bakrom ter moèljivimi žvepli pri visokih
temperaturah.
MANGAN (Mn)
Pomemben element pri aktivaciji encimov in
sintezi vitamina C, udeležen pri tvorbi
ogljikovih hidratov, sladkorja, beljakovin in
klorofila. Kisla tla imajo malo mangana,
njegova vsebnost pa se veèa z narašèajoèim
pH-jem.
Znaki pomanjkanja: mlado listje priène
rumeneti, prav tako tudi tkivo med listnimi
žilami. Zeleno ostane samo listno tkivo ob
listnih žilah 1. in 2. reda. Kvaliteta pridelka je
slabša, pri moènem pomanjkanju je rast
zavrta in možna je tudi delna izguba pridelka.
Pojavlja se v glavnem na lahkih pešèenih vinogradniških tleh. Pomanjkanje je lahko latentno.
Gnojenje tal: ker je mangana ponavadi
dovolj, ni usmerjenega gnojenja s tem
elementom. V manjših kolièinah ga vsebujejo
mineralna gnojila, pa tudi nekateri fungicidi
(mankozeb), kar pa zadostuje.
Foliarno gnojenje: potrebe po manganu so v
fazi pojava kabrnkov pa do loèevanja cvetov,
zato 1-2 krat v tem èasu tretiramo s
pripravkom PROTIFERT MANGAN v konc.
0,40-0,60 % (400-600 ml/hl) ali pa
MANTRAC 500 v konc. 0,1 % (100 ml/hl)
(le po naroèilu) ali pa vsaj enkrat pred
cvetenjem uporabimo fungicid Dithane M45/DG, ki vsebuje mangan. V primeru znakov
pomanjkanja na mladih listièih se ta kloroza z
uporabo omenjenih sredstev popravi, na
starih pa ne veè. Po cvetenju lahko pri vseh
tretiranjih dodajamo NUTREL ADVANCE v
konc. 0,10 %, ki prav tako vsebuje mangan.
CINK (Zn)
Je izjemno pomembno hranilo, ki se mu
posveèa premalo pozornosti. Brez njega ni
aktivacije encimov, je prisoten pri tvorbi
klorofila, pospešuje aktivnost vitaminov in
sodeluje pri fotosintezi, vzpodbuja pa tudi
rast. Vinska trta je zelo obèutljiva za
pomanjkanje cinka, v tleh pa ga je ponavadi
dovolj, kjer je zelo gibljiv in se hitro spere,
njegova sprejemljivost v tleh se manjša s
poveèevanjem pH-ja.
Prevelike kolièine fosforja blokirajo sprejem
cinka. Ob zmanjšanju kolièine cinka v rastlini
se zmanjša tudi sprejem in transport železa v
rastlini. Odvzem cinka je med 100-400 g/ha
letno.
Znaki pomankanja: priènejo se kazati zgodaj
poleti na mladicah, ki so šibke rasti, s kratkimi
internodiji, listièi so asimetrièni, imajo znaèilno
mozaièno klorotièno tkivo med listnimi žilami,
ki ostanejo zelene, pecljev sinus je izredno
velik, rob listov je moèno nazobèan, ploskev
dobi kovinski sijaj, izražena pa je poveèana
rast zalistnikov. Grozdje je majhno, kakor tudi
jagode, možnost pojava sušenja pecljevine je
veèja.
Foliarno gnojenje: kakor po manganu so tudi
potrebe po cinku najveèje v èasu do cvetenja.
Optimalni èas uporabe je v fenofazi F, ko se
priènejo kabrnki ovešati, saj vzpodbudimo
podaljšanje pecljevine. To je zelo pomembno
pri sortah z zbitimi jagodami v grozdu, da so
potem le-ti bolj razvejani. S tem posredno
vplivamo na manjši pojav pokanja jagod,
hitrejše osuševanje grozdov in s tem manjšim
pojavom sive grozdne plesni. 1 kg cinka
foliarno, nadomesti 4 kg cinka preko tal.
Uporabimo lahko novo sistemièno foliarno
gnojilo PROTIFERT CINK v konc. 0,40-0,60
% (400-600 ml/hl) ali ZINTRAC 700 v konc.
0,1 % (100 ml/100 L vode) ali PROZINC 25
v konc. 0,10 % (100 g/100 L vode) 1-2 krat
od te faze do cvetenja. Po cvetenju lahko pri
vseh tretiranjih dodajamo NUTREL ADVANCE
v konc. 0,10 %, ki prav tako vsebuje cink.
KALCIJ (Ca)
Je sestavni del vsake celice, nujno potreben
pri njihovi delitvi, uravnava izmenjavo
hranilnih snovi in vode, sodeluje pri izgradnji
beljakovin, vpliva na kolièino kislin v
jagodnem soku in je zelo pomemben element
pri izgradnji celiène stene, saj se veže z
galakturonsko kislino v snov, podobno
celulozi, ki je osnova za celièno steno. Kalcij je
v rastlini slabo mobilen, manj ga je v mladih
delih, veè v starejših, olesenelih delih vinske
trte. Kalcij seveda vpliva na reakcijo tal (pH),
se v tleh zelo izpira, njegove izgube pa so
velike v primerjavi z odvzemom trte.
S kalijem je v doloèenem odnosu, sta namreè
antagonista. Èe je sprejem kalija veèji, je
sprejem kalcija manjši. Vplivi njunega
razmerja so opisani pri magneziju, moèno pa
vplivata na pojav sušenja pecljevine.
Znaki pomanjkanja: na kislih tleh priènejo
listne ploskve odmirati od zunanjega roba
navznoter, rob se malo zvija navzgor. Najprej
se to kaže na mladih listièih kot nekaj rdeèerjavih nekrotiènih peg, ki se potem zlijejo
skupaj, rast trte je šibka, preneha rast novih
korenin, s tem pa je blokiran sprejem hranil
skozi korenine, cvetovi se osipajo, trte
priènejo propadati. Pomanjkanje kalcija lahko
zamenjamo s pomanjkanjem fosforja, vendar
nekroze niso tako marmorirane.
Gnojenje preko tal: v primerih tal z nizkim pH
(npr. gozdne poseke), je potrebno napraviti
apnenje z apnom ali kremenèevo moko.
Potrebne kolièine nikoli ne damo v enem
obroku, ampak ta ukrep izvajamo veè let, za
kar moramo obvezno imeti narejeno analizo
tal, da pravilno izvedemo ukrep.
Foliarno gnojenje: znaki pomanjkanja se pri
nas ne kažejo, saj pomanjkanja v glavnem ni,
razen na tleh z izjemno nizkim pH. Pridoma
pa lahko uporabljamo foliarna gnojila s
kalcijem, da dosegamo uèinke, kot so trdnejša
rast mladic (pomembno za trsnice), ojaèanje
jagodne kožice, ki je odpornejša na fiziène
poškodbe, grozdje (namizno) bolje prenese
transport in skladišèenje in tudi pojav sive
grozdne plesni je manjši. V fazi intenzivne
rasti do cvetenja uporabljamo gnojila, ki
vsebujejo dušik, npr. FOLIMIX (N+Ca+Mg) v
0,5 % koncentraciji (500 ml/100 L vode), ki
pospeši rast, mladice pa so trdnejše in temno
zelene. Za poveèevanje trdnosti in odpornosti
(še posebej proti pojavu sive grozdne plesni)
je idealen pripravek StoPiCal v odmerku
najmanj 3 L/ha. Uporabimo ga takoj po
cvetenju, škropljenje pa ponovimo še enkrat
èez 14 dni in v èasu mehèanja.
ŽVEPLO (S)
Je sestavni del beljakovin v rezervnih hranilih.
V tleh je obièajno dovolj žvepla, saj se ga
vnaša s sredstvi za varstvo rastlin (moèljivo
žveplo), mineralnimi gnojili, nekaj pa ga pride
072
tudi iz ozraèja zaradi izgorevanja nafte. V tleh
je vezano na organsko maso, torej veè je
humusa, veè je tudi žvepla. Moèljiva žvepla, ki
jih uporabljamo za zatiranje oidija, ne delujejo
kot hranilo, saj ga trta ne more sprejeti. Edina
sprejemljiva oblika je žveplov anhidrid, ki je v
foliarnem gnojilu PROMAG, PHOTREL, AZOS
300 in novem PROTIFERT ŽVEPLO.
Pomanjkanja žvepla v naših vinogradih ni,
pridoma pa lahko ta gnojila uporabljamo za
doseganje doloèenih uèinkov. Tako npr.
PROTIFERT ŽVEPLO v konc. 0,25-0,35 % deluje
kot hranilo, zaviralno na oidij in pršice ter
poveèuje sortno cvetico. Za doseganje tega
efekta izstopa uporaba PHOTRELa v konc.
0,3 % (300 g/100 L vode), ki je izredno
uèinkovit, saj konkretno poveèa sortno
cvetico.
ODVZEM HRANIL S PRIDELKOM
Potreba po dodajanju hranil nastane z
odvzemom hranil s pridelkom, listno maso in
rožjem, ki ga odnesemo iz doloèene površine,
potrošnjo sekundarnih rastlin (travna ruša,
pleveli) in seveda z izgubami, ki so odvisne od
tipa rastišèa (vsebnost organske mase).
Odvzemi hranil so zelo razlièni in odvisni v
najveèji meri od iznešenega pridelka.
Po navedbah Beratungsringa (2006) in
W. Hillebranda* (1978) iz Južne Tirolske, naj bi
bili odvzemi hranil v kg/ha glede na kolièino
pridelka sledeèi:
hranilo
7t
dušik (N)
14
fosfor (P2O5)
6
kalij (K2O)
27
magnezij (MgO)
2
bor (B)
0,2
mangan* (Mn) 0,08-0,016
baker* (Cu)
0,06-0,012
cink* (Zn)
0,1-0,12
molibden* (Mo) do 3 g
10 t
20
8
38
3
0,3
/
/
/
/
13 t
26
10
50
4
0,4
/
/
/
/
Iz te tabele je razvidno, da so odvzemi veliko
manjši, kot so bili prezentirani v preteklosti in
so še sedaj, še posebej v priporoèilih
nekaterih proizvajalcev gnojil. Zato je v
marsikaterem vinogradu zaznati presežke
doloèenih hranil, še posebej kalija in fosforja,
ki povzroèajo probleme pri preskrbi trte z
drugimi hranili. Velik problem pa je seveda
tudi baker, ki je v tla prišel z bakrenimi
fungicidi in v primeru presežka, negativno
vpliva na sprejem predvsem mikrohranil.
ANTAGONIZMI oz. nasprotja med
posameznimi hranili v tleh
Se pojavljajo v primeru presežka enega
ali veè hranil, ki s tem negativno vpliva
oziroma omejuje ali prepreèuje sprejem
drugih hranil. Najpogostejši
antagonizmi so:
- preveè kalcija (Ca) ovira sprejem
fosforja, kalija, magnezija, bora, železa
in cinka;
- preveè fosforja (P) ovira sprejem
magnezija, kalcija, bora, železa, cinka,
bakra in mangana;
- preveè kalija (K) ovira sprejem kalcija
in magnezija;
- preveè magnezija (Mg) ovira sprejem
kalcija in kalija;
- preveè žvepla (S) ovira sprejem
kalija, magnezija, kalcija, železa in
mangana;
- preveè bakra (Cu) ovira sprejem
železa in mangana;
- preveè cinka (Zn) ovira sprejem
železa;
- preveè organske snovi (humusa)
zmanjša dostopnost mangana, cinka in
bakra ter
- previsoka baziènost tal (pH) zmanjša
dostopnost bora, cinka, železa,
mangana in bakra.
Velikokrat, ko ne vemo ali pa nam
klasiène, skope analize ne povedo, kaj je
vzrok pomanjkanja doloèenih hranil, je
potrebno narediti dobro in natanèno
analizo tal.
ANALIZA TAL
Na podlagi rezultatov analiz tal se odloèamo
o gnojenju, da bi dosegli optimalno
založenost. Opravimo jo vsakih pet let,
rezultati pa se razdelijo na pet stopenj
založenosti s posameznimi elementi:
A – nizka, B – srednja, C – optimalna,
D – zelo visoka in E – previsoka založenost
tal s hranili.
Te analize pri nas delajo pooblašèeni
laboratoriji na kmetijskih inštitucijah, pa tudi
nekaj privatnih podjetij, med njimi tudi naše,
ki nudi razliène analize svetovno znanega
laboratorija MEGALAB iz Velike Britanije (bivši
Phosyn).
Naš cilj je doseèi razred založenosti C in sicer
za tip srednje težkih tal.
Na lahkih tleh so te vrednosti nižje, na težjih
višje za ± 25%:
fosfor (P2O5) v 100 g zemlje ……..…… 11-25 mg
kalij (K2O) v 100 g zemlje ………….….. 15-28 mg
magnezij (MgO) v 100 g zemlje ……..…..10 mg
bor (B) ….…..…………………….……..….....… 1-2 ppm
humus (organska snov) …………....…...……… 3 %
pH tal ………………….…….......…......................... 6-6,5
Analiza tal iz Megalab laboratorija je obširnejša
in zajema naslednje parametre v njihovem
optimumu:
pH tal …………….......……………....................…....... 6,0
kalcijev karbonat (CaCO3) ......……….…..... < 15
humus (organska snov) ...........……………...... 3 %
C.E.C. (izmenjalna kapaciteta) .. 20-25
meq/100 g
fosfor (P) ….…………………………….......... 26 ppm
kalij (K) …….……………………………........... 181 ppm
žveplo (S) …...….………………………….......... 10 ppm
kalcij (Ca)…………………………................ 2.000 ppm
magnezij (Mg) ……………………………..... 120 ppm
bor (B) …………….………………………........... 1,6 ppm
baker (Cu) ….…………………………….......... 2,5 ppm
železo (Fe) ……………………………….......... 250 ppm
mangan(Mn)……………………………......... 230 ppm
molibden (Mo) …………………………......... 0,2 ppm
cink (Zn) ……………………………………............ 5 ppm
Na podlagi te analize se lahko seveda veliko
lažje in usmerjeno odloèamo za optimalno
gnojenje, reševanje problemov in doseganje
želenih uèinkov, ne da bi po nepotrebnem
obremenjevali okolico in ustvarjali
antagonizme.
ANALIZA LISTJA
Analize listja vinske trte so pri nas redke in se
izvajajo le takrat, ko ni možno problema rešiti
npr. s podatki analize tal. V tujini je to reden
ukrep poleg analize tal, saj lahko med
vegetacijo optimalno in usmerjeno gnojimo
vinsko trto. Vzorce listja brez pecljev (cca. 50100 listov) jemljemo dvakrat in sicer takoj po
cvetenju in drugiè ob zaèetku mehèanja oz.
barvanja jagod.
Analiza listja Megalab zajema naslednje
parametre:
dušik (N) …..............…….................................. 2,30 %
fosfor (P) ……................…................................ 1,20 %
kalij (K) ……................…................................... 1,20 %
kalcij (Ca) ….............……................................. 1,50 %
žveplo (S) …..............……................................ 0,20 %
magnezij (Mg) .........……............................... 0,25 %
bor (B) ............……………................................ 35 ppm
molibden (Mo) …..................................... 0,15 ppm
mangana (Mn) ……..................................... 30 ppm
cink (Zn) .........…………................................. 35 ppm
Na podlagi teh analiz lahko takoj vidimo, kako
je s prehrano oz. vsebnostjo hranil v
doloèenem razvojnem stadiju v vinski trti.
Rezultati nam dajo tudi podatek ali je bilo
mineralno gnojenje pravilno. V primeru
pomanjkanja doloèenega elementa lahko
hitro foliarno ukrepamo ali pa se odloèimo za
doseganje višjih kvalitet pridelka.
VRSTE GNOJENJA
Mineralna granulirana gnojila
Aplikacija teh gnojil je ponavadi s traktorskimi
trosilci ali roèno na manjših površinah, pred
postavitvijo vinograda (založno gnojenje po
analizi) in seveda po potrebi med vegetacijo
na podlagi analiz tal, ki jih je potrebno
opravljati najmanj na vsakih 5 let. Aplikacija
fosfornih in kalijevih gnojil ni vezana na
doloèen èas, saj njihova pot do korenin traja
kar nekaj let, ponavadi pa to opravimo jeseni
po trgatvi ali zgodaj spomladi. Dušièna
granulirana gnojila apliciramo med fenofazo
B-C in mesecem junijem, èe je to potrebno.
Mineralna in organska foliarna gnojila
Njihova uporaba je zelo specifièna ali za
prepreèevanje pomanjkanja ali pa za
doseganje doloèenih uèinkov. Èas uporabe je
vezan na pojav znakov pomanjkanja, ki jih
analiziramo vizualno ali z analizo listja ali jih
uporabimo v doloèenem terminu za
doseganje uèinkov, ki jih z gnojenjem preko
tal ne moremo, saj je reakcijski èas veliko
073
daljši. To je npr. pospeševanje rasti z dušikom
v hladnem vremenu, ko pride do ustavitve
rasti, dodajanje cinka v fazi ovešanja
kabrnkov, železa in mangana ob pojavu
kloroz, bora tik pred in po cvetenju, cinka in
mangana pred cvetenjem, magnezija pred
cvetenjem in do trgatve, fosforja v èasu 4-5
tednov po oploditvi, kalija pri pomanjkanju in
v èasu dozorevanja, itd.. Izkoristek novejših
foliarnih gnojil je veliko višji kot pred leti,
kakor tudi njihova selektivnost do trte.
Možnost mešanja s sredstvi za varstvo rastlin
je veliko boljša, prav tako pa so na voljo
tabele kompatibilnosti in npr. testi mešanja
(http://www.tankmix.com/m-tank/indextank.html),
navodila za pripravo škropilne brozge
sestavljene iz FFS in foliarnih gnojil pa najdete
na strani 7. Optimalne temperature za
o
sprejem hranil pri foliarnih gnojilih so med 15
o
o
in 25 C, pod 15 C se dobro sprejemajo
gnojila s posebno formulacijo dušika, fosforja
in tudi kalcija, nad 25 oC pa ni priporoèljivo
uporabljati nobenih foliarnih gnojil, razen èe
tretiranje opravljamo proti veèeru. Èe
uporabljamo gnojila v kombinaciji z
aminokislinami je sprejem hranil veliko boljši,
tudi v neugodnih klimatskih razmerah, že
gotove kombinacije aminokislin in hranil
(”družina” PROTIFERTov) pa so uèinkovite v
vseh klimatskih razmerah.
GNOJENJE PREKO TAL/PREKO LISTJA
Kako in na kakšen naèin gnojiti, je odvisno od
vsake posamezne lokacije. Zavedati se
moramo, da je oskrba tal osnovna prehrana,
foliarna prehrana pa je naèin hitrega in
uèinkovitega reševanja pomanjkanja
posameznih hranil in poveèanje kolièine ter
kvalitete pridelka, kar je z mineralnim
gnojenjem preko tal težko izvedljivo,
dolgotrajno ali pa celo nemogoèe. Seveda je
mogoèe doseèi optimalno založenost tal le z
natanènimi analizami tal in pravilnim
doloèanjem (gnojilni naèrt) ter aplikacijo
mineralnih hranil. Veliko vlogo ima pri tem
tudi vsebnost organske mase v tleh, od katere
je odvisna vezava in sprošèanje hranil,
vlažnost in struktura tal. Pa tudi strokoven in
korekten nasvet!
ÈASOVNE POTREBE VINSKE TRTE PO
HRANILIH
Vinska trta je pravzaprav zelo nezahtevna
rastlina, vendar v primeru neprimernega
rastišèa ali pomanjkljive prehrane, ne da
dovolj zadovoljivega in kvalitetnega pridelka.
Z usmerjenim dodajanjem posameznih hranil
v doloèeni vegetativni fazi, lahko dosežemo
izjemne rezultate, saj se trta nanje izjemno
odzove. Tukaj govorimo predvsem o kvaliteti
pridelka in ne o poveèevanju pridelka,
kveèjemu bolj rednemu pridelku. Še enkrat
povdarjam, da samo sladkor ni merilo
kvalitete, kajti do njega se lahko pride tudi z
drugimi ukrepi. Pomembno je soglasje vseh
parametrov v vinu, od sladkorja, kisline,
ekstrakta, aromatiènih snovi itd., kar pa je v
veliki meri odvisno od pravilne prehrane.
Potrošnik je neizprosen in išèe tisto, kar je
dobro in ne predrago in temu se moramo
prilagoditi.
Varstvo jablan in hrušk
VARSTVO
JABLAN&HRUŠK
JABLANOVA PEPELOVKA
(Podosphaera leucotricha)
Biologija glive in slika okužbe: gliva
prezimuje v obliki micelija v zimskih brstih,
predvsem terminalnih. Ko priène vegetacija se
aktivira micelij med luskolisti. Micelij tvori
haustorije, ki prodrejo v zeleno tkivo brsta in
na ta naèin se izvrši primarna okužba.
uporabljati sistemike, preidemo zopet na
uporabo MOÈLJIVEGA ŽVEPLA, ki je v tem
èasu dobrodošel tudi kot kozmetièno
sredstvo, posebej pri svetloplodnih sortah.
Novost v letošnjem letu je specialno foliarno
gnojilo na osnovi aminokislin in žvepla,
PROTIFERT ŽVEPLO, kar je zelo dobrodošlo
iz stališèa prehrane kot tudi varstva, saj ima
dobro stransko delovanje proti pepelovkam.
Uporabljamo ga v konc. 0,25-0,35 % (250350ml/hl) in je kompatibilen z veèino FFS in
foliarnimi gnojili.
Kasnejše okužbe povzroèajo poškodbe v
obliki razpok, ki jih kasneje prekrije pluta.
V primeru dobrega eradikativnega delovanja
fungicida se pege obarvajo v veèini primerov
JABLANOV in HRUŠEV ŠKRLUP
Takšni brsti se pogosto ustavijo v razvoju in se
posušijo, èe pa se razvije, so poganjki prekriti
s sivo plesnivo prevleko, saj micelij iz
okuženih brstov prerašèa na poganjek in višje
ležeèe liste. Sivo plesnivo prevleko sestavljajo
konidiji ali letni trosi, ki padajo na mlado
formirano listje in jih okužijo. To je
sekundarna okužba. Za okužbo ni potreben
dež, le zraèna vlaga višja od 50 % in
o
o
temperatura med 10 in 30 C. Na teh listih se
spet formirajo konidiji, ki širijo okužbo, ki je
lahko v takem primeru ogromna in zelo težko
obvladljiva.
Najveèja nevarnost pojava je po konèanem
cvetenju pa do zaèetka julija in kasneje pri
naknadni rasti v avgustu. V zadnjih, bolj toplih
letih, je pojav te bolezni vse veèji, posebej še
na bolj obèutljivih sortah kot sta idared in
jonagold, pa tudi drugih sortah, tudi npr. zlati
delišes. Pri zelo moèni okužbi napade tudi
plodove, na katerih pušèa znaèilne plutaste
zarastline v obliki mrežavosti. Novejši pristopi
vzgoje jablan nam ne dovoljujejo izrezovanja
enoletnega lesa in njegovo prikrajševanje, ki
pa je zelo pozitiven ukrep k zmanjšanju
potenciala. V primeru moèno okuženih dreves
pa je to, žal, obvezen ukrep. Konidiji se
prenašajo z vetrom in zopet okužijo še odprte
brste, v katerih se razvije micelij, ki prezimi.
Priporoèila za zatiranje: pred leti smo
probleme s primarno infekcijo reševali s
pripravki na osnovi dinokapa, ki pa žal nima
veè dovoljenja za uporabo na jablanah. Tako
se moramo v èasu pred cvetenjem posluževati
fungicidov na osnovi moèljivih žvepel v višjih
koncentracijah, kar pa ni v skladu z naèeli
integriranega varstva, kjer so dovoljene nižje
koncentracije oz. odmerki.
Za uèinkovito zatiranje primarnih infekcij je
potrebno v èasu brstenja opraviti tretiranje z
MOÈLJIVIM ŽVEPLOM v konc 0,5-0,6 %
(5-6 kg/ha) in dodatkom NU-FILMa-17 0,025-0,05 %. Ti visoki odmerki ne škodujejo
koristnim pršicam, saj te takrat še niso
prisotne. Do cvetenja še 1-2 krat uporabimo
MOÈLJIVO ŽVEPLO - 0,30 %.
V èasu primarnih infekcij s škrlupom
uporabljamo triazolne pripravke, kot je npr.
fungicid DOMARK 100 - 0,03 % (0,3 L/ha).
V primeru moènejše okužbe jih je dobro
kombinirati tudi s strobilurini. Ko prenehamo
(Venturia inaequalis in Venturia pyrina)
Je najnevarnejša bolezen jablan in hrušk in
lahko v mokrih letih povzroèi velike probleme.
Drevesa lahko izgubijo veliko listne mase, kar
se prihodnje leto odraža na slabši diferenciaciji,
kakor tudi na slabši dozorelosti lesa. Najveèja
izguba pa je seveda zaradi okužbe plodov, saj
pride do izpada pridelka na raèun nižje kvalitete.
Zadnja oblika škrlupa pa je t.i. skladišèni
škrlup, ki znižuje kvaliteto plodov v hladilnici.
Biologija glive: prezimi v odpadlem listju in
takoj, ko je temperatura dovolj visoka in ko
dež namoèil listje, pride do izbruha askospor.
Zraèni tok jih zanese na mlado listje ali
plodièe, kjer kalijo. Kalèek prodre v notranjost
rastline skozi povrhnjico, pod katero priène
škrlup razvijati svoje telo ali micelij. Škrlup
lahko jablane in hruške iz odpadlega listja
okuži nekje do konca maja ali zaèetka junija.
Slika okužbe na listju in plodovih: prve
okužbe na listju in plodièih imenujemo
“primarne infekcije”. Èez 8-10 dni se na
listju pojavijo oljnate pege, ki so svetlejše in
izboèene, pozneje pa postanejo zelenkasto
èrne in žametne, tkivo pod njimi propade.
Plodièe lahko škrlup okuži takoj po oplodnji
pa do obiranja. Manjši je plod ob okužbi,
veèje so poškodbe kasneje.
074
vijolièno, žametne prevleke pa se ne širijo veè
iz obmoèja pege. Èe pa se, delovanje
fungicida ni bilo zadovoljivo. V okviru teh
žametnih prevlek gliva fruktificira, oz. tvori
letne trose ali konidije, s katerimi povzroèa
“sekundarne infekcije”.
Èe pride do okužbe tik pred obiranjem, se
pojavi skladišèni škrlup.
Priporoèila za zatiranje: jablanov škrlup je
bolezen, ki jo izkljuèno zatiramo preventivno
in kurativno. Prièetek infekcij spremljamo
glede na klimatološke pojave (padavine in
èas vlažnosti) ter se po njih ravnamo glede
škropljenj.
Kako moèna je okužba, si lahko pomagamo
z Mills Laplantovo tabelo, ki nam iz povpreène
dnevne temperature in èasa vlažnosti pove
jakost okužbe. Zelo pomemben je tudi
podatek o številu izbruhanih askospor, kar pa
spremljajo službe za varstvo rastlin s pomoèjo
pregleda lepljivih stekelc ali posebnega
aparata, ki askospore lovi.
Zelo pomembno je tudi, èe je bila perioda
vlažnosti listja prekinjena in to kako dolgo.
Èe se po dežju listna površina posuši in nato
ne dežuje veè, je doloèitev okužbe lahka.
Drugaèe pa je v primeru, èe se listna površina
posuši in po doloèenem èasu spet priène
deževati. Pravilo, ki ga upoštevamo v takem
primeru je sledeèe:
- èe se je listje po dežju osušilo za veè kot 4
ure in je zraèna vlaga nižja od 85 %, lahko
ob ponovnih padavinah z raèunanjem
priènemo znova, oziroma priènejo se pogoji
za novo okužbo;
- èe je zraèna vlaga višja kot 85 %,
vreme oblaèno ali pa se to zgodi ponoèi,
štejemo oz. raèunamo to kot eno kritièno
obdobje ali obdobje ene okužbe, èe se je
listje osušilo za obdobje do 10 ur;
- èe traja sušno obdobje veè kot 10 ur, lahko
upoštevamo to kot prekinitev in lahko ob
ponovnih padavinah z raèunanjem priènemo
znova.
fungicidih lahko raèunamo na do najveè 96
urno kurativno delovanje po infekciji. Pri teh
izraèunavanjih vlažnosti listja je potrebno biti
zelo dosleden z lastnimi opazovanji in s
spremljanjem podatkov najbližje agrometeorološke postaje, ki jo najdemo na internetni
strani FITO INFO.
Priporoèila za zatiranje v letu 2011: leto
2010 je ponovno bilo za nekatere sadjarje
usodno, saj škrlup udaril ob najmanjši napaki.
Razlogi so bili zopet v prepoznem prièetku
tretiranj in prevelikih presledkih med tretiranji.
Prva tretiranja z bakrenimi fungicidi je že
stališèa doloèenih bakterijskih bolezni potrebno
(jablanov rak, gniloba koreninskega vratu
in hrušev ožig) prièeti v fenofazi AB-B.
Špekulacije si lahko privošèimo le v izredno
suhih pomladih, vendar vseeno tvegamo.
Od fenofaze C pa do pred cvetenjem v kratkih
presledkih uporabljamo organske dotikalne
fungicide, še posebej èe je deževno vreme. Èe
smo uèinkoviti v tej fazi, imamo veliko manj
problemov kasneje. Zavedati pa se moramo,
da so razmaki v takšnem primeru kratki (3-5
dni), saj moramo upoštevati, èeprav ne toliko
vizualne, vendar ogromne prirastke zelene
mase.
Za uèinkovito zašèito proti jablanovemu
škrlupu priroèamo, da prvo tretiranje, ne
glede na klimatske pogoje, opravite
najkasneje v fazi AB-B, ko se luskolisti komaj
razpirajo . Priporoèamo uporabo bakrenega
fungicida CHAMPION 50 WG/WP- 0,25 %,
tretiranje ponovimo èez 4-5 dni. Fenološka
faza D/E (mišje uho) je absolutno prepozen
termin, vendar smo se mu prilagajali zaradi
zatiranja jablanovega cvetožera, kar pa je v
deževnih pomladih prepozno.
V primeru dolgotrajne omoèenosti listja je
možno uporabljati Dithane M-45 ali DG
NeoTec tudi v dvojni koncentraciji na mokro
listno površino kar med rosenjem ali rahlim
dežjem, v razmakih najveè 3-4 dni ali ju
uporabimo dodatno med rednimi tretiranji,
da prepreèimo infekcijo. To je v veèjih
sadjarski deželah stalen ukrep v primeru
takšnih vremenskih pogojev in izredno
uèinkovit, Dithane pa je edini od
ditiokarbamatnih fungicidov popolnoma
nefitotoksièen (ne povzroèa ožigov).
Za naslednja tretiranja priporoèamo
fungicid na osnovi dodina SYLLIT 400 SC0,16 %. SYLLIT 400 SC ima tudi dobro
kurativno delovanje 50-60 ur po infekciji in
deluje dobro tudi še pri nizkih temperaturah
o
(do 6 C). Za razliko od drugih podobnih
fungicidov lahko z njim tretiramo tudi na
vlažno listje, ne da bi povzroèil kakšno
fitotoksiènost, pa tudi dotikalnih fungicidov
mu ni potrebno dodajati, kot npr. ciprodinilu
ali pirimetanilu (priporoèilo svetovalnih služb).
Z njim opravimo dva tretiranja v razmaku 5
dni in potem preidemo na 1-2 tretiranja do
cvetenja s fungicidi na osnovi mankozeba, kot
sta DITHANE M45/DG - 0,20 %.
S takimi tretiranji omejimo škrlup že pri njegovi
“mali” moèi, kajti kasneje ga je izredno težko
zaustaviti, pa še zelo drago je (kar so pokazale
izkušnje iz leta 2005 do 2010). Ne smemo pa
zanemariti tudi škode, ki jo je naredil.
V èasu od prièetka cvetenja pa do izteka
primarnih okužb uporabljamo sistemiène
fungicide kot sta INDAR 5 EW - 0,06% ali
DOMARK 100 EC -0,03 %, ki ima tudi
stransko delovanje na jablanov škrlup. Le-te
nikoli ne uporabljamo same, ampak vedno v
kombinaciji z dotikalnimi fungicidi kot so
MERPAN 80 WDG - 0,15 %, DITHANE
DG/M45 - 0,20 %, THIRAM 80 WG - 0,25 %
ali SYLLIT 400 SC - 0,16 %. Presledki med
tretiranji morajo biti prilagojeni prirastu
zelene mase, zdravstvenemu stanju in
vremenskim razmeram. Pri sistemiènih
Tretiranja po cvetenju do izteka primarnih
infekcij
Primarne infekcije se pri nas zakljuèijo nekje
v prvi dekadi meseca junija. Sekundarne
infekcije povzroèijo pege primarnih in
kasneje seveda sekundarnih infekcij in lahko,
odvisno od vremenskih pogojev in kakovosti
zašèite, trajajo do konca vegetacije. Po
konèanih primarnih infekcijah uporabimo za
1-2 tretiranji še malo moènejše dotikalne
fungicide s kurativnim delovanjem, kot je npr.
SYLLIT 400 SC - 0,16 %, kasneje pa klasiène
kontaktne fungicide kot so THIRAM 80 WDG
- 0,25 % ali MERPAN 80 WDG - 0,15 % ali
DITHANE DG/M45 - 0,20 % v presledkih 1014 dni, odvisno od vremena.
Zakljuèna tretiranja opravimo s fungicidi kot
sta THIRAM 80 WDG - 0,25 % (karenca 35
dni) ali MERPAN 80 WDG - 0,15 % (karenca
21 dni), ki pozitivno vplivata na èvrstost in
gladkost kože ploda in imata dobro delovanje
na skladišène bolezni kot so skladišèni škrlup,
navadno sadno gnilobo, mušjo pegavost,
sajavost in grenko gnilobo ali gloeosporium.
Ukrepi v primeru pojava škrlupa
Primarne infekcije povzroèajo t.i. oljne
madeže, ki jih kasneje preraste zelenkasto-èrna
žametna prevleka, tkivo pa pod njimi
propada. Èe škrlup okuži plod v zaèetku
njegovega razvoja, je deformiran in lahko
pride do pokanja. Sekundarne infekcije
povzroèajo primarne pege in jih vidimo v
glavnem kot manjše pege na listih. Pokrijejo
se z žametno prevleko, na plodih pa to
opazimo kot klasièno škrlupasto pego.
Kako ukrepamo?
V najkrajšem možnem èasu uporabimo èisti
sistemièni pripravek npr. INDAR 5 EW - 0,06
% in tretiranje èez 3-4 dni ponovimo v
kombinaciji z enim izmed prej omenjenih
sistemikov v kombinaciji s SYLLITOM 400 SC0,16 % ali MERPANOM 80 WDG-0,15 %.
Naslednje tretiranje naj ne bo kasneje kot èez
4-6 dni. Pri izredno moènem napadu, kjer pa
že potrebujemo “brisanje” veèjih in
obsežnejših peg, za prvo tretiranje uporabimo
INDAR 5 EW v kombinaciji s kakšnim
strobilurinskim pripravkom. To je draga
kombinacija, vendar je v praksi potrjena kot
odlièna.
075
Problemi z ostanki (rezidui) FFS v plodovih
Velikokrat prav fungicidi za zakljuèna
tretiranja proti škrlupu in skladišènim
boleznim povzroèajo preglavice z ostanki,
kajti trgovci in seveda tudi konèni potrošniki
želijo uživati plodove s èim manj ali niè
ostanki FFS. Ne glede na to, da so se merila
glede ostankov FFS v plodovih v zadnjih letih
izjemno zaostrila in zaradi izjemne sposobnosti
analitike, je potrošnik in marsikateri kritik zelo
slabo pouèen, kaj pomenijo te številke. Zanje
je to le onesnaženost. Zato bodo v bodoèe
programi varstva rastlin šli v smeri pridelave
plodov brez ostankov FFS, kar bo marsikdaj
težko doseèi pri zahtevani kvaliteti plodov,
spet s strani trgovca in potrošnika.
SERENADE WP je fungicid, ki bo lahko delno
nadomestil uporabo klasiènih fungicidov za
prepreèevanje teh bolezni, saj ima poleg
dobrega delovanja na škrlup tudi stransko
delovanje na doloèene skladišène bolezni,
predvsem gnilobe. Njegova prednost je
možnost uporabe 16 krat v eni sezoni,
karenca pa je samo TRI dni!
BIOtièno zatiranje škrlupa
V èasu mirovanja do zaèetka brstenja
uporabimo bakreni fungicid CHAMPION 50
WG/WP v konc. 0,7 % , do faze rdeèega
balona pa v konc. 0,25 %. Problem so do
sedaj predstavljala tretiranja v èasu od zaèetka
cvetenja pa do trgatve, saj ni bilo na voljo
dovolj uèinkovitih pripravkov. Sedaj je na voljo
BIOtièni fungicid SERENADE WP, ki ga lahko
uporabljamo na jablani in hruški v odmerku
2,5-4 kg/ha kar 16-krat v eni sezoni in
pravzaprav nima omejitve. Brez problema ga
lahko kombiniramo z bakrovimi fungicidi (npr.
Champion) ali gnojili kot sta COPTREL ali novi
LabiCuper. Istoèasno pa z njegovo uporabo
šèitimo drevesa pred okužbo z bakterijskim
hruševim ožigom in ker ni nevaren za èebele,
ga lahko uporabljamo v èasu cvetenja.
GNILOBA KORENINSKEGA VRATU
(Phytophthora cactorum)
Se pojavlja predvsem na podlagah MM 104 in
106, najbolj razširjena podlaga M 9 pa naj bi
bila zelo odporna. Pogost pojav te bolezni je
lahko na slabo zraènih tleh z visoko in
konstantno podtalnico.
Slika okužbe: je glivièna bolezen, ki napada
lubje na koreninskem vratu. Vèasih je
napadala sejance, sedaj pa v glavnem
vegetativne podlage. Na okuženih delih se
lubje obarva temneje, je mehko, priène pokati
in se lušèiti. Liènati del debla pod lubom
priène gniti, porjavi in ima vonj po plesni.
Listje predèasno pordeèi in odpade, drevesa
hirajo in odmrejo.
Priporoèila za zatiranje: vèasih se je ta
glivièna bolezen omejevala z zalivanjem z
Program varstva jablan in hrušk
Orientacijski program varstva JABLAN in HRUŠK
razvojni stadij
"fenofaza"
ukrep
SREDSTVO
Odmerek za
konc.
v%
10 L
100 L
1.000 L
1.500 L
škrlup, jablanov rak, gniloba
koreninskega vratu (2-3 x)
CHAMPION 50 WG/WP
0,25
25 g
250 g
2,5 kg
3,75 kg
cvetožer (kaparji, listne uši)
SPADA 200 EC +
mineralno/ogrèièno olje
0,30
1,50
30 ml
150 ml
300 ml
1,5 L
3,0 L
15 L
4,75 L
22,5 L
SYLLIT 400 SC
0,16
16 ml
160 ml
1,6 L
2,40 L
ali DITHANE DG/M-45
0,20
20 g
200 g
2,0 kg
2,0 kg
ali THIRAM 80 WG
0,25
25 g
250 g
2,5 kg
3,0 kg
jablanova pepelovka
MOÈLJIVO ŽVEPLO*
0,30
30 g
300 g
3 kg
4,5 kg
škrlup
SYLLIT 400 SC
0,16
16 ml
160 m
1,6 L
2,40 L
škrlup in pepelovka
hruševa rja
ali DOMARK 100 EC
0,03
3,0 ml
30 ml
300 ml
300 ml
+ DITHANE DGnt/M-45
0,20
20 g
200 g
2,0 kg
2,0 kg
pepelovka
MOÈLJIVO ŽVEPLO*
0,30
30 g
300 g
3,0 kg
4,5 kg
SERENADE WP
0,30
30 g
300 g
3,0 kg
4,0 kg
LABICUPER
0,30
30 ml
300 ml
3L
4,5 L
INDAR 5 EW
0,06
6 ml
60 ml
600 ml
900 ml
+ MERPAN 80 WDG
0,15
15 g
150 g
1,5 kg
2,25 kg
ali THIRAM 80 WG
0,25
25 g
250 g
2,5 kg
3,0 kg
DOMARK 100 EC
0,03
3,0 ml
30 ml
300 ml
300 ml
škrlup
hruševa rja
bakterijski hrušev ožig
škrlup
jablanova pepelovka
MOÈLJIVO ŽVEPLO
0,30
30 g
300 g
3,0 kg
4,5 kg
listne uši in hruševa bolšica
KOHINOR 200 SL
0,05
5 ml
50 ml
500 ml
0,5 L
listne uši (mokasta uš)
TEPPEKI
0,014
1,4 g
14 g
140 g
0,14 kg
SERENADE WP
0,30
30 g
300 g
3,0 kg
4,0 kg
LABICUPER
0,30
30 ml
300 ml
3L
4,5 L
DOMARK 100 EC
0,03
3,0 ml
30 ml
300 ml
300 ml
+ MERPAN 80 WDG
0,15
15 g
150 g
1,5 kg
2,25 kg
ali THIRAM 80 WG
0,25
25 g
250 g
2,5 kg
3,0 kg
SERENADE WP
0,30
30 g
300 g
3,0 kg
4,0 kg
LABICUPER
0,30
30 ml
300 ml
3L
4,5 L
škrlup in jablanova
pepelovka
jabolèni zavijaè, 1.rod
EXOSEX CP
škrlup
INDAR 5 EW
0,06
6 ml
60 ml
ali DOMARK 100 EC
0,03
3,0 ml
+ MERPAN 80 WDG
0,15
15 g
ali THIRAM 80 WG
0,25
ali DITHANE DGnt/M45
0,20
MOÈLJIVO ŽVEPLO
jablanov škrlup in pepelovka
jablanova pepelovka
škrlup
(razmaki 10 dni)
25 hišk + dispenzorjev/ha
900 ml
30 ml
600
1 ml
300 ml
150 g
1,5 kg
2,25 kg
25 g
250 g
2,5 kg
3,0 kg
20 g
200 g
2,0 kg
2,0 kg
0,30
30 g
300 g
3,0 kg
4,5 kg
MIMIC
0,06
6 ml
60 ml
600 ml
900 ml
ali RUNNER 240 SC
0,03
3 ml
300 ml
300 ml
450 ml
PYRINEX 25 CS (èez 10-14 dni)
0,20
20 ml
200 ml
2,0 L
3,0 L
SYLLIT 400 SC
0,16
16 ml
160 m
1,6 L
2,40 L
MERPAN 80 WDG
0,15
15 g
150 g
1,5 kg
2,25 kg
DITHANE DG/M-45
0,20
20 g
200 g
2,0 kg
2,0 kg
300 ml
THIRAM 80 WDG
0,25
25 g
250 g
2,5 kg
3,0 kg
jablanova pepelovka
MOÈLJIVO ŽVEPLO*
0,30
30 g
300 g
3,0 kg
4,5 kg
jabolèni zavijaè, 1. rod
PYRINEX 25 CS**
0,20
20 ml
200 ml
2,0 L
3,0 L
SYLLIT 400 SC
0,16
16 ml
160 m
1,6 L
2,40 L
MERPAN 80 WDG
0,15
15 g
150 g
1,5 kg
2,25 kg
DITHANE DG/M-45
0,20
20 g
200 g
2,0 kg
2,0 kg
THIRAM 80 WG
0,25
25 g
250 g
2,5 kg
3 kg
jablanova pepelovka
MOÈLJIVO ŽVEPLO*
0,30
30 g
300 g
3,0 kg
4,5 kg
EXOSEX CP
škrlup (2-3 krat v razmakih
na 10 dni)
076
25 hišk + dispenzorjev/ha
Program varstva jablan in hrušk
razvojni stadij
"fenofaza"
ukrep
Odmerek za
Konc.
v%
10 L
MIMIC
0,06
RUNNER 240 SC
0,03
sadni listni duplinar
listne uši
KOHINOR 200 SL
listne uši
SREDSTVO
100 L
1.000 L
1.500 L
6 ml
60 ml
600 ml
900 ml
3 ml
300 ml
300 ml
450 ml
0,05
5 ml
50 ml
500 ml
0,5 L
TEPPEKI
0,014
1,4 g
14 g
140 g
0,14 kg
škrlup , skladišène bolezni
(razmaki 10-14 dni)
THIRAM 80 WG
0,25
25 g
250 g
2,5 kg
3 kg
MERPAN 80 WDG
0,15
15 g
150 g
1,5 kg
2,25 kg
jabolèni zavijaè 2. rod
PYRINEX 25 CS**
0,20
20 ml
200 ml
2,0 L
3,0 L
l. uši, sadni listni duplinar
KOHINOR 200 SL
0,05
5 ml
50 ml
500 ml
0,5 L
listne uši
TEPPEKI
0,014
1,4 g
14 g
140 g
0,14 kg
skladišène bolezni
(skladišèni škrlup,
Gloesporium, Penicilium,
Phoma, sadna gniloba, idr.)
THIRAM 80 WG
0,25
25 g
250 g
2,5 kg
3 kg
MERPAN 80 WDG
0,15
15 g
150 g
1,5 kg
2,25 kg
SERENADE WP
0,30
30 g
300 g
3,0 kg
4,0 kg
Pri velikem potencialu
škrlupa, 2-3 krat po spravilu
pridelka v 10 dnevnih
presledkih
DITHANE M-45/DG nt
0,20
20 g
200 g
2,0 kg
2,0 kg
MERPAN 80 WDG
0,15
15 g
150 g
1,5 kg
2,25 kg
jabolèni zavijaè, 2. rod
*moèljiva žvepla ne mešati s Syllitom **stransko delovanje proti kaparjem
Odmerki sredstev na hektar pri porabi vode 1.000 L so prilagojeni nasadu z drevesi višine 2 m in
pri porabi vode 1.500 L so prilagojeni nasadu z drevesi višine 3 m.
Posebne aplikacije
ukrep
SREDSTVO
PRI VSEH TRETIRANJIH za boljšo oprijemljivost,
prepreèevanje spiranja, boljšo uèinkovitost itd.
NU-FILM-17
KOZMETIKA (Zlati delišes, Jonagold, Elstar ipd)
MOÈLJIVO ŽVEPLO
+ KAOLIN
REDÈENJE PLODIÈEV- natanèno navodilo za redèenje
vsakoletno izda svetovalna služba za sadjarstvo
IZBOLJŠANJE OBLIKE JABOLK IZ SKUPINE
KULTIVARJEV DELIŠES
PREPREÈEVANJE MREŽAVOSTI NA PLODOVIH SORTE
ZLATI DELIŠES
HITREJŠE ODGANJANJE STRANSKIH POGANJKOV
NA VEJAH V NASADIH IN DREVESNICAH
PRI SORTI GALA ZA POVEÈANJE IZENAÈENOSTI
(HOMOGENEGA) CVETENJA IN PRIDELKA
AMID THIN W
DIRAGER
PROGERBALIN LG
NA HRUŠKAH ZA IZBOLJŠANJE OPLODNJE
PREPREÈEVANJE MREŽAVOSTI NA PLODOVIH SORTE
ZLATI DELIŠES (3-4 x, s prièetkom ob koncu cvetenja v 7-10
dnevnih razmakih)
IZBOLJŠANJE ZAVEZANJA PLODIÈEV IN TVORBE
PARTENOKARPNIH PLODOV HRUŠK (tretiramo, ko je
odprtih 30 % cvetov na severni strani in 90 % cvetov na
južni strani krošnje)
NOVAGIB
konc.
v%
10 L
odmerek
100 L
1 ha
0,025-0,05
2,5-5 ml
25-50 ml
250-500 ml
0,2
0,2
20 g
+ 20 g
200 g
+ 200 g
2,0 kg
+ 4,0 kg
0,05-0,1
5-10 g
50-100 g
0,5-1 kg
0,015-0,05
1,5-5,0 ml
15-50 ml
150-500 ml
0,035-0,05
3,5-5 ml
35-50 ml
0,35-0,5 L
0,025-0,035
2,5-3,5 ml
25-35 ml
0,25-0,35 L
0,45-0,55
45-50 ml
450-500 ml
4,5-5,5 L
0,025-0,055
2,5-5,5 ml
25-55 ml
0,25-0,55 L
0,03-0,04,
3-4 ml
30-40 ml
0,3-0,4 L
0,05-0,06
5-6 ml
50-60 ml
0,5-0,9 L
1 - 2 tableti na 100 L vode
FALGRO
ZMANJŠEVANJE ŠKODE PRI ZMRZALI CVETOV HRUŠK
2-3 tablete na 100 L vode, v najkasneje 48 urah
STRESNE SITUACIJE mraz, vroèina, suša, moèa, ožigi,
prisotnost virusa
PROTIFERT LMW
0,35
35 ml
350 ml
3,5-4,5 L
TOÈA - tretiramo najkasneje 48 ur po nastanku škode
+ MERPAN 80 WDG
0,15
15 g
150 g
1,5-2,25 kg
ZATIRANJE PLEVELOV - spomladi in med vegetacijo
(po vzniku plevelov; optimalna višina 15-20 cm)
GOAL + DOMINATOR
+ NU-FILM-17
Odstranjevanje koreninskih in debelnih izrastkov
KABUKI
ZATIRANJE PLEVELOV - po spravilu pridelka
(vsi koreninski izrastki in mladice na deblu odstranjene, rane
suhe. Tretiramo le 20-30 cm širok pas v vrsti)
GOAL + DOMINATOR ultra
+ NU-FILM-17
Pospeševanje odpadanja listja - po spravilu, pred zimo
PROTIFERT LMW
+CHAMPION 50 WG
077
0,3L
+ 3,0 L
+ 0,25-0,5 L
0,8 L ali v deljeni (split) aplikaciji 2 x 0,4
L/ha
0,2 L+ 2,0 L
+ 0,25-0,5 L
3,5 L
+ 3,5 kg
raztopino modre galice, kasneje pa z
organskimi fungicidi, vendar so bili uspehi le
delni. Zadnja leta se za omejevanje te bolezni
uporablja višja koncentracija bakrovih
fungicidov (npr. CHAMPION) ali pa tudi
doloèena foliarna gnojila kot sta COPTREL
500 ali LABICUPER, ki je izredno sistemièen
in ima stranski vpliv tako na gliviène kot na
bakterijske bolezni. Njegovo delovanje se bo
dalo podkrepiti še s foliarnim gnojilom
LABIFITO (kalijev fosfit), ki poveèuje
odpornost rastlin na podobne bolezni, pa tudi
sinergistièno deluje v kombinaciji s FFS.
HRUŠEVA RJA
(Gymnosporangium sabinae)
Je gliva, ki v glavnem poškoduje samo listje.
Na zgornji listni strani se pojavijo rumeno
rdeèe pege, na spodnji strani pa stožèaste
mrežaste košarice. Pogosto se pojavlja na
hruškah v urbanih okoljih, kjer so na vrtovih
nasajeni tudi smrdljivi brini kot okrasne rastline.
Priporoèila za zatiranje: Uèinkovito je le
zgodnje preventivno tretiranje s fungicidi
proti škrlupu, kot sta DITHANE DG NeoTec
in M-45 oba v konc. 0,20 %.
HRUŠEV BAKTERIJSKI OŽIG
(Erwinia amylowora)
Glavni gostitelj te bolezni je hruška, okuži pa
tudi jablane, glog, panešpljico, nešpljo,
jerebiko, itd..
Slika okužbe: prvi bolezenski znaki se
pokažejo spomladi pred cvetenjem, ko se
cvetni šopi sušijo, temno oz. èrno obarvajo,
kot bi bili požgani. S cvetja se bolezen širi na
vejice, veje, deblo in korenine, zato drevesa
hitro propadejo. Okuženi poganjki se
obarvajo èrno, listje na njih porjavi, okužen
del pa se udrto loèi od zdravega. Iz okuženih
organov, razen listja, se izloèajo sluzaste
rjavorumene kapljice, ki so vir nadaljnjih
okužb, saj vsebujejo ogromno bakterij.
Okužbo širijo ptice, žuželke, pa tudi moèan
dež in veter.
v konc. 0,25%. Èe v èasu pred cvetenjem,
zaradi toèe ali neurij, nastanejo fiziène
poškodbe na rastlini in èe klimatski pogoji
(temperatura in padavine) dajo pogoje za
okužbo, kar javijo fitosanitarne službe, takoj
opravimo 2-3 zaporedna tretiranja z
BIOtiènim fungicidom SERENADE WP v
konc. 0,25-0,40 % (250-400 g/hl).
SERENADE WP ni nevaren za èebele, ga celo
prenašajo iz cveta na cvet, za razliko pa deluje
tudi kurativno, takoj po okužbi, vsi ostali
pripravki pa le preventivno. Prednost
SERENADE pred drugimi pripravki je tudi
možnost mešanja z vsemi drugimi FFS in
foliarnimi gnojili, ki jih uporabljamo v
sadjarstvu. Zelo dobra in sinergistièna je
kombinacija SERENADE WP s foliarnimi
gnojili na osnovi bakra. Tako se lahko uporabi
gnojilo COPTREL 500 v odmerku do 0,25
L/ha, ki vsebuje 500 g bakra/L v kelatni obliki
in deluje sistemièno ter je najbolj
koncentrirano tovrstno foliarno gnojilo na
trgu. V Italiji ga že veè let zelo uspešno
uporabljajo proti bakteriozam na oljkah.
Najnovejše foliarno gnojilo je LABICUPER, ki
pa je že samo po sebi zelo sistemièno. To
gnojilo se v Evropi izredno hitro širi, saj je
izredno uèinkovito, brez fitotoksiènosti in
negativnega vpliva na povrhnjico plodov (ne
spreminja intenzivnosti barve in ne povzroèa
porjavelosti), ni nevaren za èebele ter je
popolnoma kompatibilen z vsemi FFS, ki se
uporabljajo v sadjarstvu. LABICUPER
uporabljamo v konc. 0,20-0,30 % (20-30
ml/100 L vode) samega ali v kombinaciji z
drugimi FFS, najbolje s SERENADE WP, èe ju
moramo uporabiti v cvet.
JABLANOV CVETOŽER
(Anthonomus pomorum)
Hrošèek odlaga jajèeca v plodnico
neodprtega cveta. Izlegle lièinke izjedajo
notranjost plodnice, cvetovi se zato ne odprejo
in èašni listi porjavijo. Lièinka se nato v takem
cvetu zabubi, izlegli hrošèki pa prezimijo.
napad manjša. Hrošèke lovimo s stresanjem
vej (prag škodljivosti 20-30 hrošèkov/100 vej),
tako da pod drevo položimo belo ponjavo in s
palico stresamo po vejah. Zjutraj še otrpli
hrošèki popadajo na to ponjavo, kjer jih
preštejemo.
Pregledovanje brstov zahteva veè izkušenosti
in optièno opremo, vsaj dobro lupo z najmanj
10-kratno poveèavo. Prag škodljivosti je do
30 % nabodenih brstov ali 25 % brstov z
odloženimi jajèeci pri drevesih z normalnim
nastavkom, s slabim pa 10 % manj.
VBOD
Problem je v hladnih in mokrih pomladih, ko
se izleganje zavleèe in eno škropljenje ne
zadostuje. V tem primeru je spremljanje
odlaganja jajèec izredno pomembno.
Priporoèila za zatiranje: v zadnjih letih
cvetožer ni naredil tako velike škode, kot npr.
pred petimi, desetimi ali dvajsetimi leti, se pa
njegova prisotnost poveèuje, kar bi lahko
povzroèilo velik problem, èe ne bomo imeli
uèinkovitega sredstva, saj diazinonov ni veè.
Na manjši napad je vplival tudi èas pojava
cvetožera, ki je kar v nekaj letih kasnil in se
pojavil komaj v èasu cvetenja. Èe se bo
agresivnost škodljivca vrnila na nivo izpred
pet in veè let, bomo imeli z njim podobne
probleme kot s kaparjem.
V letošnjem letu je pod pogoji nujno
potrebnega sredstva pridobil dovoljenje za
uporabo insekticid „starega kova“ SPADA 200
EC, na osnovi uèinkovine fosmet, vèasih
dobro poznan pod imenom Imidan 50 WP. To
je organofosforni insekticid, širokega spektra,
deluje dotikalno in pri zaužitju, dobro se vpije
(absorbira) v zelene dele, s kratkim trenutnim
delovanjem in izredno dobrim ekotoksprofilom, zato je kot uèinkovina bil tudi
uvršèen na listo dovoljenih uèinkovin v EU.
Insekticid SPADA 200 EC se bo lahko trenutno
uporabljal za zatiranje jabolènega cvetožera
na jablanah v konc. 0,25-0,30 % (250-300
ml/hl). Uporabljamo ga v fazi C2 do D (konice
zelenih listov približno 5 mm nad brstnimi
luskami). Za izboljšanje delovanja se priporoèa
dodajanje mineralnega ali ogrèiènega olja.
JABOLÈNA GRIZLICA
(Hoplocampa testudinea)
Se zadnja leta pojavlja dokaj pogosto in lahko
naredi zelo veliko škodo. Osica je dolga 6-7
mm, rumeno-rjave barve, s kožastimi krili.
Leta pred in med cvetenjem ter odlaga jajèeca
v luknjice, ki jih je naredila z žagico na zadku.
Slika poškodbe: izležene lièinke delajo rove
Priporoèila za zatiranje: v nasadih, kjer
sumimo prisotnost te bolezni in želimo
prepreèiti okužbo, tretiramo v jesensko
zimskem èasu (fenofaza A-C) z bakrovim
fungicidom CHAMPION 50 WG/WP v konc.
0,7%, kasneje do faze mišjega ušesca (C3) pa
Napada posebej zgodnejše sorte in nasade v
bližini gozdov.
Priporoèila za zatiranje: najbolj so pod
udarom prve vrste blizu gozda, še posebej
sorte kot je idared, summerred, melrose,
jonagold, gala in pri moèni populaciji ne
izbira veè. Z oddaljenostjo od roba gozda se
078
VBO
D
pod povrhnjico in se nato zavrtajo v notranjost
plodièa. Na zunanji strani ploda se pojavijo èrnorjavi iztrebki, iz teh lukenj se tudi cedi rjav sok.
Lièinke se nato zabubijo v špranjah skorje
dreves, pri moènem napadu pa tudi na listju
in muhi plodov.
Priporoèila za zatiranje: pojav osic priènemo
spremljati z belimi lepljivimi plošèami, ki so pri
nas na trgu, lahko pa si sami naredimo takšno
plošèo, najbolje iz belega 3 mm debelega
pleksi stekla, velikosti 30x40 cm, ki jo
vijugasto premažemo z lepilom za miši. Na
hektar obesimo po eno do dve plošèi.
Èe se nam v èasu do prièetka cvetenja ulovi
veè kot 30 grizlic na plošèo je to signal, da
bomo morali takoj po cvetenju ukrepati z
insekticidom. Vèasih ulova na lepljive plošèe
ne moremo primerjati z napadom, saj so bili
primeri, ko se je ulovilo le par osic, škoda pa
je bila ogromna. Priporoèljivo je tudi
pregledovanje odloženih jajèec, kjer je prag
škodljivosti 3%. Najbolj »pod udarom« so
zgodnejše sorte in tiste z velikimi belimi
cvetovi.
Optimalni termin za zatiranje je, ko veèina
venènih listov odpade in sicer s pripravkom
na osnovi tiakloprida. Èe ugotovimo oz.
najdemo poškodovane plodove, iz katerih
izteka rjavkasta tekoèina in èrni iztrebki, žal ni
uèinkovitega insekticida, ki bi jo omejil.
SADNI LISTNI DUPLINAR
(Leucoptera malifoliella)
Je metuljèek, ki ima pri nas 2 generaciji (prva v
maju in zaèetku junija, druga v juliju in avgustu),
velik 5-6 mm s srebrnimi krili, ki imajo na
koncu rumeno èrni znak. Sivozelena gosenièica
z rjavo glavo se izleže iz jajèec srebrnkaste
barve, odloženih na spodnji listni strani.
Slika poškodbe: ker se hrani z listnim tkivom,
se takoj po izleganju pojavijo t.i. mine, svetlo
rjave barve in oblike kovanca do premera 1 cm.
Pri moènem napadu je na listu lahko kar nekaj
deset min, v katerih so gosenièice , ki moèno
oslabijo asimilacijsko sposobnost rastline.
V zadnjih letih se je prièel ponovno pojavljati
in v nekaterih sadovnjakih naredil veliko
škodo.
Priporoèila za zatiranje: Èe smo v lanskem
letu, posebej v avgustu, opazili na listju
okrogle izvrtine premera 10-12 mm, v katerih
je spiralna sled iztrebkov gosenièice, moramo
biti letos spomladi pozorni.
Po tretiranju proti jabolèni grizlici z ustreznim
insekticidom ponovimo tretiranje z insekticidom
KOHINOR 200 SL v konc. 0,035-0,05 % v
roku 7-10 dni. Od sredine pa do konca
meseca maja preglejujemo spodnje strani
listov. Èe najdemo belkasta in svetlikajoèa
mat jajèeca velikosti do 1 mm, moramo
pozorno spremljati izleganje lièink iz jajèec in
prièeti tretirati, ko najdemo prve, komaj
zavrtane gosenièice. Uporabimo RUNNER
240 SC- 0,45 L/ha, ki ima odlièno stransko
delovanje na tega škodljivca. Ker ima
RUNNER 240 SC tudi ovicidno delovanje na
jajèeca jabolènega zavijaèa, ga lahko
uporabimo v optimalnem èasu izleganja lièink
listnega duplinarja in istoèasno zatremo oba
škodljivca. Èe so mine veèje, ampak ne veèje
kot 1,5 mm, je uspešna uporaba insekticida
KOHINOR 200 SL 0,5 L/ha. Škodljivec ima pri
nas tri rodove in pri moènejšem napadu lahko
drevesa v avgustu ostanejo brez listja, kar
moèno vpliva na pridelek.
JABOLÈNI ZAVIJAÈ
(Cydia pomonella)
Je najbolj razširjen škodljivec na jablanah in
tudi hruškah. Spada v skupino zavijaèev in je
metuljèek, ki meri èez krila okoli 2 cm.
Sprednja krila so pepelasto siva s pego na
koncu, zadnja so svetlorjava. Izlegle lièinke so
najprej belkaste, pozneje pa rožnate barve z
rjavo glavo. Škodljivec ima dva rodova letno
in to od junija pa do avgusta.
Prvi rod metuljèkov naj bi prièel z letom, ko
079
je vsota efektivnih temperatur (VET) s
o
o
pragom 10 C okoli 100 C. Ob višku leta
metuljèkov naj bi ta vsota znašala med 200 in
300o C, to je v južnem delu države v zadnji
dekadi meseca maja, v jugovzodni ob koncu
maja in zaèetku junija, v severovzhodni v prvi
dekadi junija, v severozahodnem pa še kakšen
teden kasneje. Let prvega rodu metuljèkov bi
se naj zakljuèil nekje pri 650-700o C. Za prvi
rod leta metuljèkov naj bi bil prag škodljivosti
dosežen pri 7-10 ulovljenih metuljèkov na
feromonsko vabo.
Drugi rod se priène pojavljati konec meseca
junija, metuljèki pa letajo najkasneje do prve
dekade meseca septembra. Prag škodljivosti
pri ulovu na feromonsko vabo naj bi bil 5-7
metuljèkov na teden. V hladnih in mokrih letih
je agresivnost manjša kot v suhih in vroèih
letih, saj ima škodljivec boljše pogoje za
razvoj.
Zanimiva je teorija avstrijskih fitopatologov, ki
so z raziskavami prišli do naslednje ugotovitve:
- v mokrih in hladnih letih se prvi rod izlega
kasneje in veliko dalj èasa, tako da se lièinke,
izležene ob koncu prvega rodu, že kar
zabubijo in gredo na prezimovanje. Šibek
drugi rod tvorijo le zabubljene lièinke v prvi
polovici prvega rodu. Tako je potencial veliko
manjši;
- v suhih in toplih letih je treba upoštevati, da
se izležejo vse bube prvega rodu in da je drugi
rod popoln in šele gosenièice tega rodu se
zabubijo in gredo na prezimovanje. Tako in
zato je škodljivec v takšnih letih veliko bolj
nevaren. Za uspešno zašèito moramo zatirati oba.
Slika poškodbe: Izlegle gosenièice se zavrtajo
v plod in naredijo rov do pešèišèa, kjer pojedo
peške. Plodovi, napadeni od prve generacije,
veèinoma odpadejo, pri drugi generaciji pa ne.
Priporoèila za zatiranje: za prièetek tretiranj
se odloèamo po ulovu na feromonske vabe, ki
bi jih moral imeti vsak sadjar in seveda po
prognozi lokalnih kmetijskih svetovalno-
napovednih služb, ki te roke doloèajo po
ulovu na vabe in vsoti temperatur.
Pri nas priènemo zatirati prvi rod v zadnji
dekadi maja in prvi dekadi junija, ko je
dosežena VET okoli 250o. Uporabimo
pripravke kot sta MIMIC-0,06 % (0,9 L/ha)
ali RUNNER 240 SC-0,03 % (0,45 L/ha). Èez
10-14 dni nadaljujemo z dotikalnimi
insekticidi kot je PYRINEX 25 CS - 0,2 %, ki
pa ima delovanje cele tri (3) tedne.
Drugi rod zatiramo z MIMICom ali
RUNNERjem v zadnji dekadi junija ali v prvi
dekadi julija. Pri izredno moènem napadu
škropljenje ponovimo èez 10-14 dni, razen pri
RUNNERju, ki deluje dva do tri tedne ter ima
stransko delovanje na sadnega listnega
duplinarja. Nadaljujemo s pripravki, ki smo jih
omenili pri zatiranju prvega rodu. Pazimo na
to, da imamo glede na èas delovanja
prilagojene tudi presledke med škropljenji,
kajti èe imamo samo nekaj dni nazašèitene
plodove, nam lahko zavijaè naredi veliko
škodo. Plodove moramo zašèititi do konca
avgusta ali celo do zaèetka septembra, zato
moramo do takrat opraviti še 3-4 tretiranja s
prej omenjenimi insekticidi. Uporabljamo jih
izmenièno, oz. kolobarimo med njimi in
upoštevamo maksimalno èasovno pokrivanje
škodljivca ter seveda varnostno dobo
(karenco) pri zadnjem tretiranju.
OPOZORILO: Vsem pridelovalcem, ki
prodajajo trgovskim verigam priporoèamo, da
insekticid PYRINEX uporabite samo enkrat na
eno generacijo, saj je to trenutno še edini
dotikalni insekticid registriran pri nas, ki je
dovoljen. Posebej naj bodo sadjarji pozorni na
upoštevanje karence, saj je klorpirifos zelo
perzistenten in pušèa ostanke. Kljub temu, da
so ti ostanki vedno pod dovoljeno mejo MRL,
moramo težiti k temu, da je ta minimalna ali
pa da je ni. Zato priporoèamo, da pri njegovi
uporabi karenco podaljšate iz 30 na vsaj 45
dni, tako bi njegova zadnja uporaba bila nekje
konec julija do druge dekade avgusta,
odvisno od sorte in pokrajine. Seveda pa to
velja za vse insekticide. Za nadaljnja potrebna
tretiranja priporoèamo uporabo insekticida
MIMIC ali RUNNER.
Zatiranje jabolènega zavijaèa s pomoèjo
metode konfuzije EXOSEX CP
To je metoda, ki se v svetu in tudi pri nas
uporablja že dalj èasa, uspešnost pa je v veliki
meri odvisna od organiziranosti pridelovalcev,
svetovalnih služb in seveda ponudbe sredstev,
ki so po svojem naèinu in uèinkovitosti, zelo
razlièna.
V lanskem letu je bila registrirana tudi metoda
EXOSEX CP, ki se po doloèenih stvareh
bistveno razlikuje od podobnih metod.
Sredstvo EXOSEX CP je feromonski dispenzor
za »spolno dezorientacijo« samcev
jabolènega zavijaèa (Cydia pomonella), ki
se uporablja na peèkatem sadju in orehih. Z
metodo »spolne dezorientacije« se doseže s
pomoèjo številnih sledov feromonov
ženskega spola, ki so primerljivi z naravnimi,
zmedo med moškimi osebki populacije.
Zaradi nastale zmede se onemogoèi sreèanje
med spoloma in posledièno prepreèi parjenje
in rast populacije, ki je škodljiva za pridelek.
Èas aplikacije: EXOSEX CP se uporablja
vedno pred zaèetkom ali na samem zaèetku
leta metuljèkov. Dispenzorje se namesti takoj,
ko se na diagnosticne feromonske vabe
ulovijo prvi metuljcki in/ali pa se sledi
napovedim opazovalno-napovedovalne
službe.
Število dispenzorjev na ha: 25–30 kosov na
1 ha sadovnjaka. Postavitev dispenzorjev: v
sadovnjakih, kjer se bo uporabljal Exosex CP
je najprej potrebno izobesiti nekaj
diagnostiènih feromonskih vab za spremljanje
naleta škodljivca. Hišice se na zaèetku leta
metuljev enakomerno razobesi po sadovnjaku
v oddaljenosti 20-24 m ena za drugo,
v med vrstni razdalji 10-15 metrov. Hišice z
dispenzorji je potrebno obesiti v zgornji
tretjini krošnje.
V primeru majhnega naleta škodljivca se
lahko hišice namesti tudi pozneje, pred ali
med letom druge generacije metuljev. Hišice z
dispenzorji je potrebno zamenjati po 75-90
dneh.
Najboljše delovanje je v sadovnjakih bolj ali
manj pravilnih oblik, po možnostih veèjih kot
1 ha. Velikost sadovnjaka naj ne bo manjša od
0,8 ha. Število dispenzorjev se prilagaja tudi
velikosti in obliki sadovnjaka, obliki krošenj ter
naletu škodljivca. Pri moènejšem naletu je
treba število dispenzorjev poveèati ter
okrepiti zašèito robov sadovnjaka. Èe je nalet
metuljèkov zelo moèan, se priporoèa tudi
uporabo namenskega insekticida.
Dolžina delovanja dispenzorjev: na
aktivnost dispenzorjev vplivajo vremenski
dejavniki, posebno temperatura, vetrovnost in
izpostavljenost neposrednim sonènim
žarkom. V obièajnih vremenskih razmerah je
njihova uèinkovitost 75 do 90 dni.
Razlièna možnost uporabe: EXOSEX CP se
lahko uporabi na veè naèinov, kot samostojno
ali dopolnilno metodo za zatiranje jabolènega
zavijaèa, in sicer:
- kot samostojno metodo: v programih
varstva rastlin brez uporabe FFS;
- v kombinaciji: za zatiranje prvih dveh rodov
se uporabi ali FFS ali metodo EXOSEX CP;
- kot dopolnilno metodo - FFS se uporabi proti
vsem rodovom škodljivcev, metodo EXOSEX
CP pa se uporabi dodatno v primeru
moènega napada ali nekaj tednov pred
obiranjem, ko se zaradi karence ne more
uporabiti FFS.
Kontrola uèinkovitosti metode:
a) Kontrola feromonskih vab:
V sadovnjakih, kjer se uporablja EXOSEX CP,
je potrebno izobesiti nekaj diagnostiènih
vab s feromoni in jih tedensko pregledovati.
Èe ni ulova, pomeni da so pogoji za
dezorientacijo ugodni. V nasprotnem
primeru je treba ugotoviti vzroke za
080
poveèan ulov (pojemanje aktivnosti
dispenzorjev, poveèan pritisk škodljivcev,
moèan veter itd.), na podlagi èesar se
odloèimo za nadaljnje ravnanje: poveèamo
število dispenzorjev in/ali se odloèimo za
dodatno kemièno tretiranje.
Let metuljèkov jabolènega zavijaèa je
priporoèljivo spremljati tudi v najbližjih
sosednjih sadovnjakih, ki se tretirajo na
konvencionalen naèin, da se lahko oceni
obseg naleta škodljivca in doloèi najbolj
ugoden cas za zašcito.
b) Kontrola obešanja:
Èe na postavljene vabe ni ulova, je to znak
uèinkovitosti metode, a je obèasno vseeno
treba preveriti morebitne poškodbe plodov
na razliènih mestih drevesa.
Priporoèila:
Dober uspeh varstva je odvisen od pogoste
kontrole feromonskih vab od èasa formiranja
plodov naprej.
Slabši uèinek dispenzorjev EXOSEX-a CP je
lahko posledica naslednjih dejavnikov:
- neprimerno shranjevanje dispenzorjev;
- nepravilna razporeditev dispenzorjev v
sadovnjaku;
- prepozna namestitev dispenzorjev;
- nenavadna oblika, obseg in položaj
sadovnjaka,
- moèan napad škodljivca v prejšnjem letu in
- pomanjkljiva opazovanja vab in slaba ocena
morebitnih poškodb.
AMERIŠKI KAPAR
(Comstocaspis perniciosa)
Imenujejo ga še kalifornijski kapar ali San José
in je izrazit polifag, saj ga najdemo na veè kot
150 rastlinskih vrstah, najraje pa ima jablane.
Šèitki samic kaparja merijo v premeru 2 mm,
so splošèeni in svetlo sive barve. Samice so
hruškasto okroglaste oblike, splošèene in
limonasto rumene do oranžne barve. So brez
nog, tipalk, nimajo niti oèi, le na spodnji strani
telesa imajo moèno in dolgo sesalo.
Šèitki samcev so podolgovati in elipsasti,
neenakomerni, preidejo pa v fazo predbube in
potem vzletijo. Imajo samo prednja krila, tri
pare nog, dlakave tipalnice, so pomaranèaste
barve z rdeèimi oèmi in znaèilno cevko na
zadku.
Lièinke so dolge okoli 0,25 mm, rumenkaste,
z nogami, tipalnicami in oèmi. Gibljejo se le
nekaj ur, da si najdejo primerno mesto, nato
se prisesajo, pokrijejo z belim vošèenim
šèitkom, ki kasneje posivi, premer teh šèitkov
pa je v tej fazi 0,3-0,4 mm. Kasneje šèitek
postane temnosive do èrne barve, do velikosti
0,65 mm. Kapar se trikrat levi. Samice ležejo
žive lièinke, njihov razvoj pa traja do 70 dni.
Prezimi v stadiju èrnega šèitka in spomladi
nadaljuje z razvojem, prve izležene lièinke
prvega rodu lahko najdemo, odvisno od leta,
že v prvi dekadi meseca maja, najveè pa
konec maja. Lièinke drugega rodu se pojavijo
konec julija in v zaèetku avgusta. Najdemo jih
v glavnem na plodovih okoli muhe in na
enoletnih poganjkih. Na plodovih se okoli
mesta kaparja pojavi rdeèa pega, ki ostane
tudi èe kaparja fizièno odstranimo. Pri
moènem napadu se ga najde po celi površini
ploda in tudi na listih, poganjkih, vejah in
deblu, kar ima za posledico hiranje drevesa.
Pri izredno moènem napadu je lahko kapar na
lubju v veè plasteh. Èe lub napadenega
drevesa zarežemo, je liènati del karminasto
rdeèe barve.
Ameriški kapar se pojavlja pogosteje in po
vsem nasadu, vejièasti kapar pa se pojavlja
bolj lokalno.
Priporoèila za zatiranje: problemi s tem
škodljivcem so se v nekaterih sadovnjakih,
predvsem na podroèju Dolenjske, v zadnjih
letih moèno poveèali. Na nekaterih lokacijah
prihaja do takšnih prerazmnožitev, da je
škodljivec neobvladljiv. To pripisujemo umiku
doloèenih sredstev, predvsem na osnovi
diazinona, s katerimi smo zelo uspešno
obvladovali tega škodljivca. Od sredstev, ki so
v Sloveniji registrirana, imajo sadjarji na voljo
le mineralno in ogrèièno olje ter žveplenoapneno brozgo. Žal nobeno od teh sredstev
ne dosega željene uèinkovitosti za normalno
pridelavo, tako da prihaja v doloèenih nasadih
do vprašanja obstoja. Uporaba olj v èasu
brstenja malo zniža populacijo kaparja in je
potencial za sezono malenkost manjši. Pri tem
tretiranju se priporoèa veèja kolièina vode,
vendar ne veè kot 700-800 L/ha. Najveèjo
uèinkovitost dosežemo v èasu izleganja lièink,
ko se le-te še niso prisesale in nimajo šèitkov.
Pri nas se prva generacija pojavi v drugi
dekadi oz. proti koncu meseca maja do prve
dekade junija, druga generacija pa konec julija
in v zaèetku avgusta. Prag škodljivosti je 2-3
% okuženih vejic. Trenutno je edina možnost,
da planiramo uporabo insekticida PYRINEX
25 CS - 0,2 % (3 L/ha) v kombinaciji z NUFILMom -0,5% proti jabolènemu zavijaèu v
teh terminih izleganja lièink kaparja, saj je
njegova uèinkovitost zadovoljiva.
VEJIÈASTI KAPAR
starejših nasadih pa se pojavlja zelo lokalno,
kar otežuje zatiranje. Šèitek je sivkasto èrno
rjave barve, dolg 2-4 mm, zavit, ukrivljen ter
na sprednjem koncu zožen. Prezimijo jeseni
odložena jajèeca, maja in junija pa se izležejo
lièinke, ki dorastejo do jeseni. Zatiranje je
enako kot pri ameriškem kaparju, vendar so
uèinkovitosti nižje.
UŠI na sadnem drevju
Na jablanah najdemo predvsem naslednje
uši: - zelena jablanova uš (Aphis pomi),
- jablanova uš šiškarica (Dysaphis devecta),
- mokasta jablanova uš (Dysaphis plantaginea)
- krvava uš (Eriosoma lanigerum).
Na hruškah delajo uši manj problemov,
prisotne pa so lahko:
- mokasta hruševa uš (Dysaphis piri) in
- hruševa uš šiškarica (Anuraphis farfarae).
Škodo delajo v glavnem na vrhnjih listih
poganjkov, listnih in cvetnih rozetah, na
plodovih in listih okoli plodov ter na
koreninskih izrastkih (krvava uš), pri zelo
moènem napadu v vegetaciji pa celo na vseh
enoletnih poganjkih.
Jajèeca zelene uši, ki so ovalna in èrno
svetlikajoèa, opazimo že pozimi okoli brstov
na brstikah in plodnih pogaèicah, pri moènem
napadu pa kar po celih enoletnih poganjkih.
Takoj ob brstenju se iz njih izležejo uši
temeljnice, ki nekajkrat izležejo jalorodne žive
lièinke. Spomladi se pojavi tudi krilata oblika
uši, ki so enodomne in ne prelatajo na druge
kulture. Poletni rod teh krilatih uši leže
jalorodne samce in samice, ki ležejo zimska
jajèeca. Po cvetenju je prag škodljivosti 8-10
kolonij/100 poganjkov.
Mokasta uš se pojavlja že pred cvetenjem,
škodo pa vidimo po cvetenju, ko so plodièi
deformirani v rasti, listje v rozeti pa je popolnoma zvito, na spodnji strani je polno uši.
Uši so modro èrne barve, obdane z belosivim
vošèenim prahom. Je dvodomna in se poleti
seli na trpotec. Prag za zatiranje je tukaj veliko
nižji in znaša 1-2 koloniji/socvetje.
Jablanova uš šiškarica je sivo vijolièaste
barve, s sesanjem na spodnji listni strani pa
povzroèa rumeno rdeèe izrazite gube in
izbokline na listju, le-ti so pa zviti.
(Lepidosaphes ulmi)
Je najbolj škodljiv mladim drevesom, v
081
Na spodnji strani najdemo skrite uši.
Izbokline, ki so posledica sesanja, ostanejo še
dolgo, èe pa jih odpremo, v njih najdemo olevke
uši. Prag škodljivosti je 5 kolonij/100 listov.
Krvava uš je rjavo rdeèe barve, obdana z
vošèenimi vatastimi nitkami, ki jih izloèa iz
žlez. Hrani se s sokom, ki ga izsesava iz vejic,
posledica pa so krastave oz. razpokane rane
na poganjkih, prevleèene z belo klobuèevino.
Pojavljati se ponavadi priène na koreninskih
izrastkih, od tam pa se širi tudi na veje v
krošnji. Prag škodljivosti je 1-2 koloniji na 100
poganjkov.
Mokasta hruševa uš je bolj pogosta v
toplejših klimatih, povzroèa pa zelo moèno
zvijanje listja, zaradi obilo medene rose pa se
posredno pojavlja sajavost. Uši so
rdeèkastorjave in obdane z vošèenim
belkastim poprhom, pri stisku izloèijo znaèilen
rdeèkast sok. So dvodomne in se poleti selijo
na plezajoèo lakoto ali smolenec.
Hruševa uš šiškarica je pri nas redka, s
svojim sesanjem pa povzroèi, da se list
vzporedno z glavno žilo zvije navzdol, na listni
ploskvi pa se pojavijo rumenkaste in rdeèe
izbokline. Uši so temnorjave in dvodomne, saj
se poleti selijo na lapuh.
Priporoèila za zatiranje uši: uši zatiramo, ko
je prag presežen ali istoèasno z doloèenimi
insekticidi proti jabolènemu zavijaèu.
Uporabljamo specifiène insekticide kot sta
KOHINOR 200 SL 0,035 - 0,05 % in nov
insekticid TEPPEKI, v konc. 0,014 % (14
g/100 L vode). Previdnost je potrebna v
primeru uporabe Kohinorja, saj je nevaren za
èebele. Teppeki je idealen za uporabo v èasu
pred in po cvetenju, saj ni nevaren za èebele.
Ker sta oba insekticida sistemika, je zelo
pomembno, da ukrepamo najkasneje, ko je
kritièno število tik pred pragom škodljivosti,
saj kasneje že nastane škoda na zelenih delih
rastline, ki niso sposobni penetracije
uèinkovine. Delovanje omenjenih insekticidov
ni zadovoljivo za zatiranje krvave uši.
Èas uporabe aficidov Njihova uporaba je
velikokrat omejena zaradi nevarnosti
posameznih sredstev za èebele. Dobra
kmetijska praksa nas v sklopu Integrirane
pridelave uèi ukrepati šele, ko je prag
škodljivosti presežen. To se je pri nakaterih
škodljivcih dalo upoštevati in izvajati prva leta
uvajanja tega programa, kasneje pa so se
Posebni ukrepi pri peèkarjih
zaradi padca uèinkovitosti, pojava rezistence
in odhoda nekaterih uèinkovin, prièeli
pojavljati problemi. Najprej se je pokazalo
pomanjkanje „oleo-insekticidnih„ tretiranj
proti jablanovemu cvetožerju, ki je opravil
tudi s prvimi rodovi listnih uši in jabolèno
bolšico, kaparji itd.. Sedaj le redko uporabimo
insekticid pred cvetenjem, še posebej zaradi
èebel, poveèuje pa se pojav mokaste uši. V
tujini je v zadnjih letih praksa, da se opravi tik
pred cvetenjem eno tretiranje z insekticidom
TEPPEKI in se tako potencial vseh listnih uši,
vkljuèno z mokasto ušjo, zniža na takšen
potencial, da po cvetenju in do spravila, skoraj
ni veè potrebno poseèi po aficidih. TEPPEKI je
res sistemièen insekticid, vendar èe ga
uporabimo pred cvetenjem ni nevaren za
èebele.
RDEÈA SADNA PRŠICA - rdeèi pajek
(Panonychus ulmi)
Sodi med najnevarnejše škodljivce sadnega
drevja, njegov pojav pa je odvisen od gostote
populacije, vremenskih razmer, dinamike rasti
dreves, prisotnosti naravnih sovražnikov in od
uporabe oz. izbire sredstev za varstvo rastlin.
Prezimi v obliki rdeèih jajèec, ki so odložena v
glavnem na enoletnem in dvoletnem lesu, v
okolici zimskih brstov. Samice so velike 0,5
mm, opeèno rdeèe, z belimi šèetinami. Samci
so svetlejši in vitkejši. Lièinke in nimfe so
manjše in zelenkastorjave barve.
Slika poškodbe: vsi gibljivi stadiji se hranijo s
sesanjem soka iz listja. Poškodbe opazimo kot
svetle lise na zgornji strani listja, kasneje
postane sivo in rjavkasto, zgubi lesk in se
priène zvijati. Pri zelo moènem napadu lahko
pride tudi do odpadanja listja. Vse te poškodbe
listja vplivajo na razvoj in kvaliteto plodov.
pripravke na osnovi spirodiklofena,
fenazakvina, fenpiroksimata, abamectina ali
milbemectina. Zaradi boljše omoèljivosti in
izboljšanja delovanja vedno dodamo NUFILM-17 - 0,025-0,05 %.
RJASTA PRŠICA
(Aculus schlechtendali)
Ta pršica je rjavo rdeèe barve in vidna samo s
poveèevalnim steklom. Najdemo jo predvsem
na sorti elstar, pa tudi na jonagoldu. Listi
postanejo sprva temno zeleni, sulièasti in
krhki, kasneje pa bronasti.
Pri zelo moènem napadu listje priène
odpadati. Najveè škode je zaradi slabega
dozorevanja in obarvanja plodov. Za zatiranje
je najbolj uèinkovit akaricid na osnovi
spirodiklofena.
ZAVIJAÈI LUPINE SADJA (Adoxophies
reticulana, Archips podanus in rosanus)
Pri nas se pojavlja skoraj v vseh sadovnjakih,
vendar jih je malokdaj potrebno posebej
zatirati.
Slika poškodbe: prvi ima tri generacije in
škodo priènejo delati že prezimele gosenice
na socvetjih v èasu cvetenja.
Drugi dve generaciji delata znaèilno škodo na
plodovih z objedanjem jabolène povrhnjice.
Izlegle gosenice kasnejših rodov poškodujejo
povrhnjico plodov in pod njo plitvo izjedajo
meso. Zadnji, jesenski rod, objeda povrhnjico
zoreèih plodov in lahko moèno pospeši
njihovo gnitje. Druga zavijaèa imata po eno
generacijo in delata prav takšne poškodbe.
Priporoèila za zatiranje: ponavadi
zadostujejo škropljenja proti jabolènemu
zavijaèu, saj je pojav skoraj istoèasen - MIMIC,
RUNNER 240 SC in PYRINEX 25 CS. V primeru
pojava prezimele generacije na cvetnih šopih
lahko uporabimo le MIMIC ali RUNNER, ki
nista nevarna za èebele!!
Priporoèila za zatiranje: Kontrola jajèec
poteka s pomoèjo poveèevala ali dobre lupe.
Èe število jajèec presega 1.000 na tekoèi
meter, lahko raèunamo z veèjimi problemi
med vegetacijo, še posebej v toplejših
poletjih. Uèinovitost mineralnih olj je kjub
visoki koncentraciji nizka, zato jih
uporabljamo skupaj z akaricidom APOLLO 50
SC - 0,05 % v èasu, ko opazimo prve izlegle
lièinke. Kasneje v vegetaciji uporabljamo
HRUŠEVA BOLŠICA (Cacopsylla piri)
Je najhujši škodljivec na hruškah in lahko
povzroèi veliko škodo. Odrasle bolšice merijo
v dolžino 2,2-2,8 mm, so rjavo zelene, imajo
strehasto zložena krila, trikotno glavo in
stožèast zadek. Letno ima bolšica do štiri
generacije, prezimi pa odrasla samica. Ta
spomladi odlaga rumenkasta ovalna jajèeca,
ki jih odlagajo v bližino brstov. Izležene lièinke
so rumenkaste in plošèate, z rdeèimi oèmi ter
velike 0,3-0,5 mm. Z vsako levitvijo so veèje,
082
zelenkasto rumene in na koncu rjavkaste.
Slika poškodbe: Vsi gibljivi stadiji bolšice se
prehranjujejo s
sesanjem soka na
enoletnih
poganjkih, izloèajo
pa tudi obilico
medene rose, na
katero se naseli
glivica sajavosti,
tako da so poganjki
in listi èisto èrni. Pri
moènem napadu se
zaradi medene
rose sajavost naseli
tudi na plodove, ki so zaradi tega slabše
kakovosti. Bolšice s sesanjem ovirajo rast in
razvoj, lahko povzroèijo tudi sušenje cvetov,
sajavost pa negativno vpliva na fotosintezo.
Skupen uèinek sesanja soka s strani bolšic in
sajavosti negativno vpliva tudi na rast in
rodnost v prihodnjem letu.
Priporoèila za zatiranje: pregled na
prisotnost zimskih jajèec opravimo v marcu.
Èe jih najdemo, opravimo prvo tretiranje v
èasu brstenja z mineralnim oljem ali
ogrèiènim oljem. Po cvetenju bolšico zatiramo
z insekticidom KOHINOR 200 SL - 0,05 % ob
dodatku omoèila NU-FILM-17 0,05%. Pazimo
na èebele, ker je sredstvo zanje nevarno.
HRUŠEVA BRSTARICA (Janus compressus)
Je osica, dolga 6-7 mm, èrne barve z
rumenkasto rdeèim zadkom. Vèasih se je
pojavljala redko, sedaj pogosteje, še posebej
zaradi opustitve nekaterih insekticidov.
Slika poškodbe: sredi maja opazimo, da se
vrhovi poganjkov priènejo ovešati, listje pa se
obarva èrno. Paziti moramo, da tega pojava
ne zamenjamo s hruševim ožigom. Osica dela
vbode na mladih poganjkih v obliki spirale
proti vrhu. V najvišjo luknjo položi jajèece, iz
katerega izležena lièinka poškoduje vršièek, ki
uvene in se priène sušiti in èrneti.
Priporoèila za zatiranje: konec aprila in v
zaèetku maja lahko v jutranjih urah najdemo
otrple osice na vejah. Èe jih najdemo,
moramo hruške takoj poškropiti. V primeru,
da najdemo že ovele vršièke, jih odrežemo in
zažgemo (èe je le možno), hruške pa takoj
poškropimo s pripravki na osnovi
imidakloprida (Kohinor 200 SL) ali tiakloprida
ali acetamiprida.
LISTNA HRUŠEVA HRŽICA (Dasyneura piri)
Je pogost škodljivec na hruškah, le redkokdaj
naredi veèjo škodo. Vèasih je njena prisotnost
celo zaželena, saj malo zaustavlja rast. Listje
se priène zvijati navznoter, vèasih samo delno,
pogosto pa popolnoma. Je zgrbanèeno,
odebeljeno in krhko, pozneje se obarva
rumeno rdeèe, se suši in odpade. Hržica je
dolga 1,5-2 mm in rjavo oranžne barve,
najdemo jo v zvitih listih. Ker ne povzroèa
veèje škode, le vizualno, je ne zatiramo, pa
tudi uradno ni registriranega nobenega sredstva.
PRIPOROÈILA ZA
ZATIRANJE PLEVELOV
Med vegetacijo pripravki na osnovi glifosata v
glavnem delujejo na ozkolistne plevele, zato
se priporoèa v praksi dobro preizkušena
kombinacija glifosata (Dominator) in GOALa v
razmerju 10:1, ki pa dobro deluje tudi na
širokolistne plevele in sicer:
- spomladi: DOMINATOR Ultra 3 L/ha +
GOAL 0,3 L/ha
- jeseni: DOMINATOR Ultra 2 L/ha +
GOAL 0,2 L/ha.
Ta kombinacija je cenejša od polnih odmerkov,
uèinkovita pa tudi na zelo odporne plevele
kot so slak, srobot, preslica, ipd..
Pri dodatku NU-FILMa - 250 ml lahko z
dvakratnim tretiranjem dobro unièimo tudi
bršljan in srobot. V primeru moènejše
zapleveljenosti samo s širokolistnimi pleveli
lahko uprabimo herbicid na osnovi MCPA v
odmerku 1,5 L/ha samega ali še bolje v
kombinaciji z zgoraj omenjeno kombinacijo.
PRIPOROÈILA ZA
ODSTRANJEVANJE DEBELNIH
IN KORENINSKIH IZRASTKOV
Za pletev debel priporoèamo uèinkovit
herbicid/desikator KABUKI, ki ga uporabljamo
za odstranjevanje koreninskih in debelnih
izrastkov.
Naèin delovanja: KABUKI vsebuje novi
hormon piraflufen-etil iz kemiène skupine
pirazolilfenilov. Deluje kot kontaktni herbicid,
tako da po inhibiciji protoporfirinogenoksidaze unièi klorofil, kar vodi k hitri nekrozi
rastlinskih celic. Stopnja uèinkovitosti se viša s
povišanjem temperature in intenzivnostjo
svetlobe. Delovanje piraflufen-etila ni
sistemièno in je omejeno na klorofil, v tleh pa
se s hidrolizo izredno hitro razgradi, zato
nima nobenega vpliva na podzemne dele
rastline. Istoèasno uèinkuje tudi na nekatere
plevele. Dodajanje moèil poveèa njegovo
uèinkovitost. Pazimo, da ne pride do
zanašanja na zelene nadzemne dele rastline.
1,5 bar) in po možnosti s šèitnikom, da ne
pride do zanašanja, ki povzroèi moèno
fitotoksiènost! KABUKI lahko uporabimo
najveè 2-krat v eni rastni dobi.
POSEBNI UKREPI ZA
DOSEGANJE VIŠJE
KVALITETE PLODOV
Poleg varstva pred boleznimi in škodljivci,
lahko z uporabo doloèenih sredstev povišamo
kvaliteto in kolièino našega pridelka ter si s
tem znižamo stroške pridelave in poveèamo
akumulacijo. Ukrepi, ki se jih poslužujemo so:
- usmerjena in dodatna prehrana s
specialnimi foliarnimi gnojili;
- uporaba specialnih gnojil na osnovi morskih
alg za favoriziranje centralnega cveta oz.
plodu;
- uporaba sredstev za redèenje plodièev;
- uporaba sredstev za izboljšanje oblike plodov;
- uporaba sredstev za zmanjšanje porjavelosti
povrhnjice ali mrežavosti in
- prepreèevanje stresnih situacij in sanacija
nastalih škod.
FAVORIZIRANJE CENTRALNEGA
CVETA/PLODIÈA in POVEÈANJE
SAMOTREBLJENJA LATERALNIH PLODIÈEV
Vemo, da je centralni cvet in plod, ki iz njega
nastane, osnovna želja in cilj vsakega sadjarja,
vendar vemo, da je v socvetju veè cvetov, iz
katerih lahko nastanejo plodovi. Ker si seveda
brez redèenja ne moremo zamišljati
kvalitetnega pridelka, si lahko z uporabo
posebnih foliarnih gnojil GOËMAR (razlièna
mikrohranila v kombinacijiz edinim 100 %
izdelekom iz morskih alg pri nas na trgu), zelo
olajšamo doloèanje termina roènega ali
kemiènega redèenja ter poveèamo
samotrebljenje lateralnih plodièev.
GOËMAR BM 86 vsebuje bor in molibden
ter stimulativno vpliva na fiziološke procese v
rastlini v èasu pred in med cvetenjem, na
katere se rastlina izredno lepo odzove. V èasu
pred cvetenjem rastlina sama proizvaja veèje
kolièine poliaminov, vendar ponavadi ne
dovolj. Poliamini so neizogibno potrebni
regulatorji pravilnega poteka cvetenja,
oplodnje in zavezanja plodièev.
Pomanjkanje poliaminov v tej fazi vpliva
direktno na bodoèi razvoj plodov. Sinteza
poliaminov je v rastlini zelo pomembna in
narašèa v èasu od cvetenja do zavezanja
plodièev. Kolièina poliaminov v cvetnih
organih ima direkten vpliv na število
zavezanih plodièev in razvoj plodov. Pri
jablani je pozicija in velikost plodov v
korelaciji z vsebnostjo poliaminov; npr. v
plodu tretiranim z Goëmarjem BM 86
najdemo tudi do 20 % veè poliaminov kot v
netretiranem.
Priporoèilo za uporabo: na peèkatem in
košèièastem sadju (po 2. letu starosti
sadovnjaka) v èasu rasti koreninskih izrastkov
do višine 20 cm, oziroma dokler le-ti ne
zaènejo z olesenitvijo. Uporabljamo ga v 0,2
% koncentraciji (0,8 L/ha) pri porabi vode
300-400 L/ha.
OPOZORILO: pri aplikaciji uporabljamo
herbicidne škropilnike z nizkim pritiskom (max
Za optimalen, enakomeren in poveèan razvoj
ter veèji premer plodov, je kombinacija cinka
in mangana z morskimi algami idealna. To
gnojilo vsebuje izredno visoke vrednosti GA
142. Vse to vsebuje gnojilo GOËMAR Calibra
EU.
Priporoèila za uporabo: rezultati dolgoletnih
poskusov so pokazali, da uporaba Goëmarja
BM 86 v terminih:
- prviè tik pred cvetenjem,
- drugiè ob polnem cvetenju in
- tretjiè v èasu odpada venènih listov,
Zagotovi dobro zavezanje plodov tudi ob
slabih in stresnih pogojih, saj poveèa za 16 %
veè zavezanih plodièev na 100 socvetij in
zmanjša število nerodnih socvetij. Za 30 % se
poveèa število centralnih plodièev in za okoli
8 % poveèa trebljenje stranskih plodièev.
V zadnjih letih se po terminu GOËMAR BM 86
poveèuje uporaba GOËMAR Calibra EU, ki
zaradi mikrohranil in visoke vsebnosti GA,
moèno pospeši trebljenje lateralnih plodièev
in moèno pospeši enakomeren razvoj plodov.
Za 8 % se poveèa izenaèenost plodov v
obsegu 70-80 mm in za 17 % veè je plodov s
premerom +70 mm, s tem pa je vrednost
pridelka višja. GOËMAR Calibra EU
uporabljamo v odmerku 2 L/ha v treh
terminih:
- prviè, ob koncu odpadanja venènih listov,
- drugiè, ob premeru plodièev 10 mm in
- tretjiè,ob premeru plodièev 10-20 mm.
KEMIÈNO REDÈENJE PLODIÈEV JABLAN
Redèenje plodièev je nujen ukrep za doseganje
kvalitetnega pridelka. V preteklosti so se
sadjarji zaradi pomanjkanja teh sredstev v
Sloveniji oskrbovali v sosednjih sadjarskih
deželah, sedaj pa imajo uradno na razpolago
sredstva iz vseh treh skupin sredstev za
redèenje.
Predlogi za redèenje in uporabo posameznih
sredstev na doloèenih sortah, v doloèenih
klimatsklih in okoljskih pogojih, za vsako leto
posebej napove svetovalna služba za
sadjarstvo, oziroma se sadjar odloèa sam,
glede na njegove dolgoletne izkušnje.
V naslednjih poglavjih vam bomo predstavili
splošna priporoèila za redèenje plodièev s
pripravki iz razliènih skupin pripravkov ter tudi
nove, revolucionarne metode redèenja,
vendar ne plodièev, temveè cvetov.
Klasièno kemièno redèenje se lahko opravlja s
pripravki iz treh skupin, odvisno od potrebe in
želje po redèenju.
Redèenje plodièev s 1. skupino (amidi)
V to skupino spada pripravek AMID THIN W
na osnovi alfa naftil acetamid (NAD) 8,4 %.
AMID THIN W se uporablja za redèenje
plodièev jablan v èasu 1 tedna od konca
cvetenja, to je v obdobju, ko dosežejo
083
centralni plodièi v povpreèju debelino 4-6 mm.
Priporoèila za uporabo: glede na sorto se
uporablja v odmerkih:
- zlati delišes, rdeèi delišes in elstar v
koncentraciji 0,05-0,07 %, oz. v odmerku
500-700 g/ha (5-7 g/10 L vode);
- jonagold, summered, gala, idared in
jonatan v koncentraciji 0,03-0,05 %, oz. v
odmerku 300-500 g/ha (3-5 g/10 L vode).
Opozorila: optimalna temperatura zraka za
uporabo pripravka v èasu redèenja je okoli
o
15-20 C in relativna zraèna vlaga nad 70 %.
Priporoèa se tretiranje z veèjo kolièino vode,
to je okoli 1.000 L/ha, pri tem se uporabi
predpisan odmerek v koncentraciji.
Pri porabi manjše kolièine vode se uporabi
predpisane odmerke v g/ha. Višje predpisane
odmerke se uporabi pri dobrem nastavku iste
sorte. Sadjar se o odmerkih odloèa glede na
nastavek (število cvetnih brstov). Pri slabšem
nastavku se uporabi spodnji predpisan
odmerek/koncentracijo za doloèeno sorto, pri
dobrem/moènem nastavku pa se uporabi
zgornji predpisan odmerek/koncentracijo za
doloèeno sorto.
V primeru nekajdnevnega oblaènega vremena
ob koncu cvetenja in teden kasneje ali ob
slabi oplodnji oziroma šibkem nastavku
plodièev, se pri uporabi zmanjša predpisan
hektarski odmerek na polovico.
Tudi v sadovnjakih, mlajših od 4 let, se uporabi
polovièen hektarski odmerek. Pri mladih
drevesih s slabim nastavkom se uporabi
polovica spodnjega predpisanega odmerka/
koncentracije za doloèeno sorto, pri moènem
nastavku pa polovico zgornjega predpisanega
odmerka/ koncentracije za doloèeno sorto.
- gala: v konc. 0,015-0,02 % (15-20 ml/hl) in
- idared: v konc. 0,015-0,02 % (15-20 ml/hl).
Priporoèila: optimalna temperatura v èasu
o
tretiranja naj bo približno 10-25 C in visoka
relativna zraèna vlaga. Priporoèena poraba
vode je 500 L vode na višinski meter krošnje
na hektar. Za višje odmerke, v okviru
priporoèenih odmerkov pri posamezni sorti,
se odloèimo ob dobrem nastavku plodièev
iste sorte. V primeru nekajdnevnega
oblaènega vremena ob koncu cvetenja in
teden dni kasneje, ob slabi oplodnji oziroma
šibkem nastavku plodièev, zmanjšamo
priporoèene hektarske odmerke na polovico.
Tudi sadovnjake, mlajše od 4 let, redèimo s
poloviènim hektarskim odmerkom.
kasnejše faze pa ne. Od trenutka kalitve
peloda pa do trenutka oploditve traja okoli
12-14 ur.
Lateralni ali stranski cvetovi se odprejo okoli
24-36 ur po tem, ko je odprt centralni cvet. V
tem trenutku imamo situacijo, ko je centralni
cvet oplojen, stranski cvetovi pa odprti,
vendar neoplojeni. Sedaj imamo, odvisno od
temperature, 24-48 ur èasa za tretiranje z
AZOSom 300, da požgemo stranske cvetove.
Redèenje plodièev s 3. skupino
V to skupino spadajo pripravki na osnovi
benziladenina (BA).
S pripravki iz te skupine redèimo
problematiène sorte kot so npr. gala, elstar,
gloster, ipd.. Za redèenje se odloèimo, ko
imajo centralni plodièi premer 7-15 mm. Pri
problematiènih sortah se odlièno kombinira z
Diragerjem, ob dodatku moèila.
Redèenje cvetov s sredstvom AZOS 300
Foliarno gnojilo AZOS 300 vsebuje 56,9 %
žvepla v anhidridni obliki in 15,2 % dušika.
V navodilu za uporabo ni uradnega navodila
za redèenje, zato podjetje YARA in KARSIA ne
jamèita za uporabo tega gnojila v te namene,
ampak samo podajata nekatere rezultate in
možnosti, ki nam jih to sredstvo odpira.
Rezultati poskusov, ki so bili opravljeni na
sadjarskih postajah v Veliki Britaniji na East
Mollingu, Fruitfed v Avstraliji in INRI v Franciji,
kakor tudi poskusi in že dveletna praksa, so
pokazali izredne možnosti za redèenje cvetov,
še posebej sorte Fuji.
Naèin delovanja in uporaba: bistvo in cilj
uporabe AZOSa 300 je, da povzroèimo ožige
lateralnih cvetov, preden se ti oplodijo.
V fazi oploditve imamo tri faze in sicer prva je
oprašitev, ko pade pelod na brazdo plodnice,
druga, ko priène klitje pelodnega mešièka in
tretja, ko se tubus mešièka podaljša v
plodnico, da pride do oploditve. Temperatura
in vlaga imata vpliv le na fazo klitja peloda, na
pogoji
kultivar
Prednost pri tem naèinu redèenja je tudi ta,
da ne redèimo plodièev, ki so že porabili
hranila, ampak cvetove. Tako nam ostanejo le
centralni plodièi, torej tisti, ki nam
zagotavljajo najkvalitetnejši pridelek.
Priporoèila za redèenje cvetov jablan s
pripravkom AZOS 300: natanèni poskusi,
kakor tudi praksa iz leta 2008/9 so dali natanènejša navodila za uporabo AZOSa za redèenje
plodièev. Za doloèene skupine sort so izdelana
priporoèila za optimalno uporabo, ki temeljijo
na srednji dnevni temperaturi med 9. in 16.
uro, na % odprtih terminalnih cvetov in na
kolièini vode, ki se uporablja pri tretiranju.
Priporoèila so prikazana v spodnji tabeli.
Èas tretiranja v urah
po odprtem
centralnem cvetu
< 15 oC
% odprtih
centralnih
cvetov
80 %
15 – 18 oC
80 %
48 – 60
18 – 22 oC
50 %
36 – 48
>22 oC
povp.T v oC
(9-16 h)
60 – 72
Skupina
Zlati delišes
(1 tretiranje)
Redèenje plodièev z 2. skupino (kislina)
V to skupino spada pripravek DIRAGER, ki
vsebuje 37 g/L 2-(1-naftil) ocetne kisline
(NAA). Dirager se uporablja na jablanah za
redèenje plodièev v èasu, ko dosežejo
centralni plodièi debelino 10-12 mm.
Priporoèila za uporabo: sredstvo
uporabljamo v 0,03-0,05 % konc. pri porabi
500 L vode na višinski meter krošnje.
- zlati in rdeèi delišes: v kon. 0,03-0,05 %
(30-50 ml/hl);
- elstar: v konc. 0,03-0,04 % (30-40 ml/hl);
- jonagold: v kon. 0,02-0,035 % (20-35 ml/hl);
- jonatan: v konc. 0,02-0,025 % (20-25 ml/hl);
50 %
24 - 36
< 15 oC
80 %
60 – 72
15 – 18 oC
80 %
48 – 60
18 – 22 oC
50 %
36 – 48
>22 oC
50 %
24 - 36
< 15 oC
80 %
60 – 72
15 – 18 oC
80 %
48 – 60
18 – 22 oC
50 %
36 – 48
>22 oC
50 %
24 - 36
< 15 oC
80 %
60 – 72
15 – 18 oC
80 %
48 – 60
18 – 22 oC
50 %
36 – 48
50 %
24 - 36
Skupina
Gala
(2 tretiranji)
Skupina
Fuji
(2 tretiranji)
Skupina
Stark - red
(2 tretiranji)
o
>22 C
084
Kolièina
vode/ha
Odmerek AZOSa
/hl (100 L)
Odmerek
AZOSa/ha
300 L
1,45 L
4,4 L
300 L
500 L
300 L
500 L
1.500 L
500 L
1.400 L
2,10 L
1,45 L
2,90 L
2,10 L
1,45 L
2,90 L
2,1 L
6,5 L
7,3 L
8,7 L
10,9 L
21,8 L
14,5 L
32,6 L
300 L
1,45 L
4,4 L
300 L
500 L
300 L
500 L
1.500 L
500 L
1.400 L
2,10 L
1,45 L
2,90 L
2,10 L
1,45 L
2,10 L
1,45 L
6,5 L
7,3 L
8,7 L
10,9 L
21,8 L
10,9 L
21,8 L
300 L
1,45 L
4,4 L
300 L
500 L
300 L
500 L
1.500 L
500 L
1.400 L
2,10 L
1,45 L
2,90 L
2,10 L
1,45 L
2,90 L
2,1 L
6,5 L
7,3 L
8,7 L
10,9 L
21,8 L
14,5 L
32,6 L
300 L
1,45 L
4,4 L
300 L
500 L
300 L
500 L
1.500 L
500 L
1.400 L
2,10 L
1,45 L
2,90 L
2,10 L
1,45 L
2,90 L
2,1 L
6,5 L
7,3 L
8,7 L
10,9 L
21,8 L
14,5 L
32,6 L
Za favoriziranje centralnega cveta si lahko
pomagamo s foliarnim gnojilom GOËMAR
BM 86, ki ga uporabimo prviè tik pred
cvetenjem in drugiè sredi cvetenja v odmerku
3 L/ha ter si s tem še olajšamo doloèitev
termina za uporabo AZOSa 300.
Zelo dobro se da z AZOSom 300 tudi
odstranjevati cvetove na obnovah, istoèasno
pa je tudi gnojilo z dušikom.
Koristi in prednosti uporabe foliarnega
gnojila AZOS 300 pred podobnimi:
- AZOS 300 je dušièno gnojilo, katerega dušik
je rastlini na razpolago takoj po uporabi;
- vsa ostala gnojila, ki vsebujejo ATS
(amontiosulfat), inhibirajo prehrano in tako
znižujejo razpoložljiv dušik;
- AZOS 300 stimulira in ugodno vpliva na
zaèetno rast plodièev;
- vsa ostala gnojila, ki vsebujejo ATS, blokirajo
rast zaradi nerazpoložljivosti dušika;
- AZOS 300 je zanesljiv v vseh klimatskih
okolišèinah oziroma pogojih;
- vsa ostala gnojila, ki vsebujejo ATS,
pospešujejo akumulacijo amonijaka, ki je
toksièen za vse zelene dele rastline;
- AZOS 300 je varen in kompatibilen v
kombinacijah z drugimi pripravki
(www.tankmix.com) ter je nevtralen do
predhodnih in naslednjih aplikacij oziroma
tretiranj;
- vsa ostala gnojila, ki vsebujejo ATS, niso
kompatibilna in se ne smejo uporabljati v
kombinacijah z drugimi FFS in foliarnimi
gnojili. Odsvetujejo se škropljenja v dveh
naslednjih dneh in
- AZOS 300 je gnojilo ES, uradno registrirano
in priporoèljivo za foliarne aplikacije.
IZBOLJŠANJE OBLIKE PLODOV
Na osnovi novega zakona o FFS je naše
podjetje, poleg sredstev za redèenje,
registriralo še zelo pomembno sredstvo, brez
katerega si sadjarji težko predstavljajo
pridelavo sorte zlati delišes.
To je fitoregulator PROGERBALIN LG na
osnovi giberelinov A4 in A7 in benziladenina.
Progerbalin LG je regulator rasti rastlin, ki
ugodno vpliva na fiziološke procese v rastlinah
ter na ta naèin izboljša kakovost ter kolièino
pridelka. Hektarski odmerek mora biti
prilagojen razvojni fazi rastline ter vzgojni
obliki.
- za hitrejše odganjanje stranskih poganjkov
na vejah v nasadih in drevesnicah: tretiramo
z odmerkom 4,5-5,5 L/ha, ko so poganjki
dolgi 50-70 cm in v intenzivni rasti z dobro
razvitimi listi. Priporoèljivo je dobro omoèiti
predvsem zgornjih 30 cm poganjkov.
- pri sorti Gala za poveèanje izenaèenosti
(homogenega) cvetenja in pridelka:
potrebna so 4 tretiranja v razmakih 10-12
dni, s prièetkom v fenološki fazi C-C3/ D-D3.
2) na hruškah:
- za izboljšanje oplodnje: priporoèljivi sta dve
tretiranji v odmerku 30-40 ml/100 L vode.
Prvo tretiranje opravimo, ko je odprtih
približno 25 % cvetov in drugo 2-3 dni za tem.
PREPREÈEVANJE MREŽAVOSTI
PLODOV
Mrežavost plodov je v najveèji meri odvisna
od klimatskih pogojev, od èasa cvetenja, pa
dokler plodièi ne dosežejo vsaj velikost oreha.
V primeru nizkih temperatur (pod ledišèem),
nam lahko to posebej pri sorti zlati delišes in
tudi drugih svetloplodnih sortah (jonagold,
elstar, mutsu, ...) povzroèi mrežavost plodov,
kar pomeni takoj nižji cenovni razred. Delno
se lahko proti mrežavosti obvarujemo z
uporabo sredstev, ki delujejo antistresno kot
sta PROTIFERT LMW in GOËMAR BM 86,
vendar se najboljši uèinek v tem èasu še
vedno doseže s sredstvi kot je PROGERBALIN
LG (GA 4+7 in BA) v odmerku 25-30 ml/hl ali
NOVAGIB (GA 4+7) v odmerku 50-60 ml/hl.
Tretiramo 3-4 krat, s prièetkom ob koncu
cvetenja ter nadaljujemo v razmakih 7-10 dni.
Dodatni ukrep proti mrežavosti, ki ga izvajamo
istoèasno z varstvom rastlin je dodajanje
KAOLINa v konc. 0,3 % (0,3 kg/100 L vode)
in MOÈLJIVEGA ŽVEPLA v konc. 0,2 % (0,2
kg/ 100 L vode) ali PROTIFERT ŽVEPLA v
konc. 0,25-0,33 % (250-330 ml/hl). S temi
tretiranji zaènemo 4-6 tednov po cvetenju. Pri
temperaturah nad 25o C se ne priporoèa veè
uporaba Moèljivega žvepla, medtem ko se naj
odmerek Kaolina poviša na 0,4 kg/100 L vode.
OHRANJANJE in POVEÈANJE ZELENE
OSNOVNE BARVE
PROGERBALIN LG uporabljamo:
1) na jablanah:
- za izboljšanje oblike jabolk iz skupine
kultivarjev delišes: priporoèljivi sta dve
tretiranji v odmerku 35-50 ml/100 L vode v
èasu med 80 % cvetenjem in odpadanjem
cvetnih listov. Drugo tretiranje opravimo v 710 dneh po prvem.
Na doloèenih sortah (granny smith, zlati
delišec, mutsu, elstar idr.) Se lahko v fazi
zorenja pokaže tudi negativno obarvanje, ki ni
085
po godu našemu kupcu, lahko pa tudi je
(naslednje poglavje). Za ohranjanje te
osnovne, zelene pokrovne barve si lahko
pomagamo z gnojili, ki vsebujejo hranilo
mangan. Uporabljati jih priènemo šest (6)
tednov po cvetenju v 10-14 dnevnih
presledkih do spravila pridelka. Z letošnjim
letom bo navoljo PROTIFERT MANGAN v
konc. 0,3-0,5 % (300-500 ml/hl) ali pa po
predhodnem naroèilu MANTRAC 500, ki se
uporablja v konc. 0,10 % (100 ml/hl).
POSPEŠEVANJE OBARVANJA PLODOV
IN DOSEGANJE “RDEÈEGA LIÈKA” PRI
SORTI ZLATI DELIŠES
Pri nas v glavnem nimamo problema z
obarvanjem rdeèeplodnih sort, razen v letih,
ko imamo visoke noène temperature v èasu
dozorevanja, še posebej pri sortah kot sta
elstar in jonagold.
V letu 2008 smo opravili poskus z dvema
potencialnima kalcijevima gnojiloma, eno na
osnovi morski alg in kalcija ter drugo na
osnovi aminokislin in kalcija (Protifert kalcij).
Cilj poskusa je bil, koliko ti gnojili vplivata na
vsebnost kalcija v pulpi, kakor tudi vpliv na
pojav grenke pegavosti pri sorti zlati delišes.
Poskus je bil opravljen izredno dosledno, po
spravilu pridelka pa smo poslali povpreèni
vzorec vsakega obravnavanja v analizo o
vsebnostih posameznih elementov.
Zaboje s plodovi smo izpostavili zelo slabim
skladišènim pogojem, da bi pospešili procese
in ugotavljali razlike med obravnavanji.
Analiza laboratorija Megalab je pokazala
razliko med obravnavanji najbolj v prid
pripravku Protifert kalcij (glede vsebnosti
kalcija), ki je bila najvišja in razmerja ter
vsebnostmi med drugimi elementi. Prav tako
se je ugotovila tudi neverjetna razlika med
obarvanjem oziroma pojavom rdeèega lièka
med obravnavanji, ki je bil minimalen pri
netretiranem, do 15 % pri algah in skoraj 70 %
pri Protifert kalciju. Takšni plodovi se odlièno
prodajajo po Evropi in to z obèutno višjo ceno
od klasiènega zlatega delišesa, razen pri nas,
žal. Ampak tudi za to bo prišel èas.
Glede na izboljšanje obarvanosti pri zlatem
delišesu lahko prièakujemo izboljšanje tudi pri
rdeèeplodnih sortah, še posebej v neugodnih
klimatski pogojih v èasu dozorevanja.
Pri uporabi v Italiji je bilo tudi ugotovljeno, da
uporaba Protifert kalcija zmanjša pojav
mrežavosti plodov.
IZBOLJŠANJE ZAVEZANJA PLODIÈEV IN
TVORBE PARTENOKARPNIH PLODOV
HRUŠK
Pridelovalci hrušk imajo veliko problemov z
oploditvijo in zavezanjem plodièev hrušk.
Razlogi za to so v glavnem:
- zelo kratek èas fertilnosti (le nekaj ur)
- fiziološki (prehrambeni) v problemi in
- neugodne klimatske razmere.
Posebni ukrepi pri peèkarjih / Prehrana peèkarjev
% (0,4 L/100 L) in CALBOSOLA (28 % Ca +
1 % B) v konc. 0,5 % (0,5 kg/100 L) ali
PROTIFERT KALCIJ v konc. 0,25 % (250
ml/hl) izmenièno s PROTIFERT KALIJem v
konc. 0,2-0,25 % (200-250 ml/hl).
Vendar hruška ima možnost, da tvori plodove
tudi brez oploditve in to s partenokarpijo, pri
èemer so semena sterilna ali jih pa ni. Loèimo
tri razliène partenokarpije in sicer:
- vegetativno partenokarpijo, kjer pride do
tvorbe plodov brez kakšnegakoli vpliva
cvetnega prahu, ampak zaradi zunanjih
dražljajev kot so vbodi insektov, mraz,
poškodba pestièa ipd.;
- stimulativna partenokarpija, ki jo povzroèi
pelodna cev, ki pa ne doseže embrionalne
vreèice in
- lažna partenokarpija, se pojavlja
veèinoma pri triploidnih sortah hrušk. Tukaj
pride do oplodnje, vendar so semena
sterilna.
Vendar lahko partenokarpijo pospešimo s
fitohormoni-avksini na osnovi giberlinske
kisline GA 3- FALGRO.
Uporabljamo ga, ko je odprtih 30 % cvetov na
severni strani in 90 % cvetov na južni strani
krošnje drevesa v odmerku 1-2 tableti/hl.
ZMANJŠEVANJE ŠKODE PRI ZMRZALI
CVETOV HRUŠK
Hruške so zelo obèutljive na nizke
temperature v èasu cvetenja. Da zmanjšamo
ta negativni uèinek, lahko uporabimo
sredstvo FALGRO v odmerku 2-3 tablete/hl,
najkasneje 48 ur po nastopu nizkih
temperatur. Lahko ga kombiniramo tudi s
sredstvi na osnovi aminokislin - PROTIFERT.
V primeru toèe v najkrajšem možnem èasu
tretiramo jablane, hruške, pa tudi èešnje,
breskve, marelice in slive, 1-2 krat s
kombinacijo PROTIFERTa LMW 0,4 %
(0,4 L/100 L) in MERPANA 80 WDG v konc.
0,15 % (0,15 kg/100 L).
V primeru moèe, ko rastlinam priène
zmanjkovati zraka v tleh, prav tako uporabimo
PROTIFERTa LMW v konc. 0,4 % (0,4 L/hl).
PREPREÈEVANJE PORJAVENJA
POVRHNJICE JABOLK - SCALD
Porjavenje povrhnjice plodov jabolk ali
skald, je pri skladišèenju skoraj reden
problem. Pred leti so se pri skladišèenju
uporabljala doloèena sredstva, ki pa zaradi
neprimernosti nimajo veè dovoljenja za
uporabo. Podjetje Rohm&Haas je pred leti
prièelo tržiti sredstvo SmartFresh, ki
prepreèuje pojav te skladišène bolezni.
SmartFresh vsebuje 1-metilciklopropen (1MCP), deluje pa kot inhibitor proizvajanja in
delovanja etilena v jabolkah. Posledièno temu
SmartFresh med skladišèenjem šèiti jabolka
pred poškodbami zaradi etilena, kot je
skladišèno porjavenje kožice plodov (skald). V
normalnih pogojih skladišèenja traja zašèita
kožice plodov, vzdrževanje èvrstosti sadja in
vsebnosti sadnih kislin 3 do 6 mesecev, v
skladišèih s kontrolirano atmosfero pa je
delovanje 6 do 9 mesecev.
PREPREÈEVANJE STRESNIH SITUACIJ
IN SANACIJA NASTALIH ŠKOD
Najveè strahu preživijo sadjarji v èasu cvetenja,
da ne bi prišlo do zmrzali. Veliko vlogo igra
tudi prehrana, zato je pomembno, da imamo
rastline dobro prehranjene in ne pregnojene z
dušikom.
V primeru zmrzali priporoèamo uporabiti
kombinacijo aminokislin PROTIFERT LMW
0,4 % (0,4 L/100 L) in FOLIPLUSa 0,4-0,5 %
(0,4-0,5 L/100 L) - gnojilo na osnovi P+K.
Takoj po otoplitvi pa je potrebno tretiranje s
PROTIFERTom ponoviti.
V primeru pomanjkanja talne vlage (suša) je
seveda najlažje rastline oskrbeti z vodo preko
namakalnega sistema, vendar žal, pri nas
izkorišèanje podtalnice v namene namakanja
še ni rešeno ali le redko kje. Zato se
poskušamo pred sušo obvarovati drugaèe.
Preden nastopi pomanjkanje vlage, sadno
drevje tretiramo s kombinacijo PROTIFERTa
LMW v konc. 0,4 % (0,4 L/hl) ali Goëmarja
BM 86 v konc. 0,3 % (0,3 L/hl) in
FOLIPLUSa 0,4-0,5 % (0,4-0,5 L/hl). To
naredimo 1-2 krat v obdobju 7 dni. Takoj, ko
se suša priène, tretiramo rastline s
kombinacijo PROTIFERTa LMW v konc. 0,4
SmartFresh deluje kot inhibitor proizvajanja
in delovanja etilena, tako iz zunanjih kot
notranjih virov. Sredstvo je formulirano v
obliki vodotopnega praška, ki se raztopi v
vodi, pri èemer se sprošèa plin 1-MCP v
prostor, kjer se skladišèijo jabolka. SmartFresh
uporabljamo samo v zraèno tesnjenih skladišèih.
Jabolka morajo biti tretirana s SmartFreshom
takoj po obiranju, oziroma najkasneje v 7
dneh po obiranju. Delo aplikacije opravlja
samo pooblašèeni izvajalec podjetja Rohm
and Haas, kateri zagotavlja optimalno
uèinkovitost nanosa.
PRIPOROÈILA ZA
PREHRANO PEÈKARJEV
Pravilna in usmerjena prehrana sadnega
drevja, predvsem jablan in tudi hrušk, iz leta v
leto postaja bolj pomembna na vedno bolj
zahtevnem in konkurenènem trgu. Pridelava
pridelkov, ki so vsako leto obilni in kvalitetni,
zahteva poleg idealno pripravljenega rastišèa,
odliènih sadik, popolne zašèite pred
boleznimi in škodljivci, optimalne preskrbe z
vodo, zašèito pred toèo, tudi kvalitetno
prehrano.
Osnovna prehrana so seveda hranila, ki so na
razpolago v tleh. Željena založenost z makro
in mikroelementi je podobna kot pri vinski
trti, z razliko pri kalciju in boru, vendar majhna.
Za pravilno in usmerjeno prehrano moramo
imeti seveda narejene analize. Sadjarji se
poleg analiz tal in listja poslužujejo tudi
analiz plodov. Z analizami listja in še posebej
plodov si lahko simuliramo stanje, ki bo npr. v
èasu ob obiranju. Tako lahko še do spravila
ukrepamo in popravimo oz. izboljšamo
kvaliteto plodov.
Analize, ki jih opravlja YARA VITA Laboratories
iz Velike Britanije, imenovan tudi Megalab,
naši sadjarji že dobro poznajo in jih tudi
koristno uporabljajo.
Parametri meritev talnih analiz YARA in
njihov optimum:
- reakcija tal (pH) - 6.0
- organska snov (humus) - 3 %
- C.E.C. (izmenjalna kapaciteta tal)
- fosfor (P) .......................... 26 ppm
- kalij (K) ........................... 181 ppm
- žveplo (S) .......................... 10 ppm
- kalcij (Ca) ................... 1.600 ppm
- magnezij (Mg) ............. 120 ppm
- bor (B) ............................... 0,8 ppm
- baker (Cu) ....................... 2,5 ppm
- železo (Fe) ................... 250 ppm
- mangan (Mn) ............... 10 ppm
- molibden (Mo) ......... 0,08 ppm in
- cink (Zn) ........................ 5,0 ppm.
Klasiène vrednosti založenosti “C”
(optimalne) v mg/100 g zemlje:
lahka tla srednje težka težka
kalij K2O
16 - 25
20 - 30
23 - 33
fosfor P2O5
15 - 25
Parametri meritev analiz listja in njihov
optimum:
dušik - 2,50 %, fosfor - 0,20 %, kalij - 1,20 %,
kalcij - 1,30 %, magnezij - 0,20 %, žveplo 0,10 %, bor - 35 ppm, baker - 5 ppm, železo 150 ppm, mangan - 35 ppm, molibden - 0,1
ppm in cink - 35 ppm.
Vzorce za analizo listja jemljemo približno
20 dni po cvetenju. Po tem èasu (v primeru
pomanjkanja) lahko še vedno usmerjeno
ukrepamo s foliarnimi gnojili. V tem èasu bi
naj bile pri posameznih sortah vsebnosti
dušika (N) naslednje:
- fuji, rdeèi delišes, breaburn, gala: 2,80-3,30 %,
- zlati delišes 2,55-3,0 %,
- crisp pink 2,65-3,10 %,
086
Prehrana peèkarjev / Varstvo breskev&nektarin
- jonagold in granny smith 2,35-2,85 %;
Za druge sorte ni bistvenih sprememb pri
drugih elementih:
fosfor 0,25-0,38 %, kalij 1,45-2,10 %, kalcij
0,65-1,35 %, magnezij 0,18-0,31 %, bor 30-50
ppm, železo 50-110 ppm, mangan 40-90
ppm, baker 8-16 ppm in cink 23-50 ppm.
ÈASOVNE POTREBE PO HRANILIH
Za pravilno in uèinkovito prehrano moramo
vedeti, kdaj in katero hranilo sadne rastline
potrebujejo. Dušik, odvisno od sorte in
razpoložljivosti v tleh, rastline potrebujejo èez
celo rastno dobo. Mikrohranila, kot sta bor in
cink, so najbolj uèinkovita in potrebna v fazi
od brstenja pa do cvetenja, saj pospešujeta
encimatske procese in izboljšata pogoje za
oplodnjo.
BRSTENJE
Pomanjkanje cinka lahko povzroèi slabo
dozorevanje povrhnjice in rast malih listièev.
Mladi poganjki so goli ali hrapavi/luskasti.
Pripravki: ZINTRAC 700 v konc. 0,1-0,15 %
(100-150 ml/hl) ali PROTIFERT CINK v
konc. 0,3-0,5 % (300-500 ml/hl). S temi
hranili pospešimo encimatske procese, zato je
zelo važen èas njihove uporabe. Uporabljamo
jih v èasu faze mišjega ušesca pa do faze
razvoja cvetnih pecljev (D-E). V tem obdobju
se lahko uporablja tudi NUTREL ADVANCE v
konc. 0,10 % (100 ml/hl). Drugi termin
uporabe je v jeseni, po obiranju, vendar ko je
listna masa še aktivna. Tako spomladi kot
jeseni, jih kombiniramo s sredstvi na osnovi
bora.
BOR Doloèena kolièina bora je potrebna za
cvetenje, oplodnjo in zavezanje plodov. Prav
tako ima velik vpliv na elastiènost in
odpornost povrhnjice plodov.
Zn
ODPAD LISTJA
B/Zn
B
CVETENJE
SPRAVILO
ODPAD VENÈNIH
LISTOV
P
Ca
Po cvetenju je zelo pomemben fosfor za hitro
in številèno delitev celic ter kalcij za trdno
izgradnjo celic. V drugi polovici sezone je za
kolièino suhe snovi, obarvanje in dozorevanje
pomemben tudi kalij. Po spravilu pridelka so
za dobro diferenciacijo in odpornost na nizke
temperature spet potrebni bor, cink in tudi
fosfor, v primeru slabšega dozorevanja pa
tudi kalij. V tem èasu je pomemben tudi
dušik, po možnosti poèasi sprošèujoè.
CINK je pomemben v zaèetni fazi vegetacije
za razvoj brstov in listja, za cvetenje, zavezanje
plodov in njihov zaèetni razvoj. Poveèana
vsebnost cinka v plodu poveèa njegovo
specifièno težo in je povezana tudi z veèjo
vsebnostjo kalcija v plodu.
Pomanjkanje bora pri jablanah poslabša
kvaliteto povrhnjice in v nekaterih primerih
povzroèi oplutenelost povrhnjice, ki lahko tudi
poèi, pri hruškah pa t.i. kamenitost hrušk.
Višek bora pospeši mehèanje skladišèenih
plodov.
Pripravki: vsaka 2-3 leta tretiramo tla s
FOLIBORom L v odmerku 4-5 L. Ali NUTREL
ADVANCE v odmerku 15 L/ha. Foliarno
tretiramo pred in po cvetenju s FOLIBOR L v
konc. 0,1-0,15 % (100-150 ml/hl) ali NUTREL
ADVANCE v konc. 0,10 % (100 ml/hl).
KALCIJ Pomanjkanje kalcija pri spravilu ima
za posledico poveèane verjetnosti pojava
grenke pegavosti, zmanjšanja okusa in
poveèane verjetnosti skalda. Skrajša se doba
skladišèenja plodov, le-ti pa so na polici v
trgovini podvrženi hitri degradaciji.
Trdnost plodov je nižja, kakor tudi obarvanje.
Foliarno tretiranje s kalcijem je najbolj
uèinkovito, velja pravilo “veè ga je, bolje je”.
Uèinkovitost kalcijevih gnojil: na našem
tržišèu je veliko foliarnih kalcijevih gnojil, z
velikimi razlikami v ceni. Sadjarji v glavnem
posegajo po cenejših gnojilih, med njimi pa
primerjajo samo vsebnost kalcija. Naši severni
in zahodni sosedi že vrsto let klasiènim
kalcijevim gnojilom dodajajo aminokisline,
da s tem vzpodbudijo njihovo penetracijo. To
pomeni, da kalcij prehaja v plod in se tam
razporedi, kajti v nasprotnem primeru deluje le
površinsko, s slabim globinskim delovanjem.
In prav tukaj je problem, da kljub pogosti
uporabi kalcijevih gnojil ni zadovoljivega
uèinka, še posebej na problematiènih sortah
kot so zlati delišes, mutsu, jonagold,
breaburn, idr..
Pripravki: naše podjetje ponuja uporabnikom
kar štiri oblike kalcijevih gnojil in sicer:
- kalcijev glukonat, kjer je kalcij v kelatni in
kompleksni obliki vezan na glukonat
(sladkor) in zato izredno penetrira v rastlino
in je sistemièen. Sredstvo MOVICAL, ki je
novost na našem tržišèu, je EU gnojilo,
popolnoma kompatibilno, primerno tudi za
ekološko pridelavo. Je izredno sistemièno in
primerno za reševanje najbolj problematiènih
primerov pomanjkanja in doseganja izrednih
rezultatov. MOVICAL v konc. 0,20-0,40 %
uporabljamo v èasu po zavezanju, pa do
konca debelitve plodov;
- aminokisline s kalcijem, kjer je kalcij kot
kation direktno vezan na aminokisline, ki
ga naredijo mobilnega - sistemiènega.
Optimalni èas uporabe je takoj po zavezanju,
pa do konca debelitve plodov. Njegova
uèinkovitost je podobna kot pri zgoraj
omenjenemu sredstvu. PROTIFERT kalcij
uporabljamo v konc. 0,25 %. S tem gnojilom
dosežemo tudi t.i. rdeèkasto lice, še
posebej na zlatem delišesu.
- karboksilna oblika kalcija (COOH), to so t.i.
živilski kalciji, ki imajo dobro penetracijo
vendar nobene sistemiènosti, so pa veliko
bolj selektivni in uèinkoviti kot kloridi ali
nitrati. Uporabljamo jih v èasu, ko se celice
ne delijo veè in za namakanje pred skladišèenjem:
CALBOSOL v konc. 0,50 %;
- kalcijev klorid, najcenejši in najmanj
uèinkoviti kalcij. Po dolgem èasu prihajajo
pridelovalci do spoznanja, da je to kalcijevo
gnojilo “za tolažbo direktorjev”. Ta gnojila
uporabljamo tik pred spravilom pridelka, saj
nimajo nobene penetracije. Namakanje v
raztopino pred hlajenjem pozitivno vpliva
na skladišèenje plodov. Foliarno jih
uporabljamo v èasu, ko se celice ne debelijo
veè: PROCAL v konc. 0,50 %.
- kalcijev nitrat se uporablja v glavnem za
gnojenje preko tal (kalksaltpeter) in
namakanja, saj je pri foliarni aplikaciji
velikokrat fitotoksièen, še posebej pri visokih
temperaturah.
KALIJ Verjetnost pojava grenke pegavosti in
grenke gnilobe je veèja pri višji vsebnosti
kalija. Pojav grenke pegavosti je v odvisnosti
od razmerja K+Mg/Ca. Previsoka vsebnost
kalija je zelo nevarna, èe je kalcij v
pomanjkanju ali na meji zadovoljive
087
Prehrana peèkarjev
vsebnosti. Na splošno povišana vsebnost
kalija poveèa sortno aromo in kislino. To je
prednost, vendar mora biti v sorazmerju s
kalcijem. Z dodajanjem kalija v zadnjem delu
vegetacije pospešimo dozorevanje plodov in
lesa, pa tudi pokrovno barvo.
Pripravki: PROTEOLEAF v konc. 03-0,45 %
(300-450 g/hl), PROTIFERT KALIJ v konc.
0,2-0,25 % (200-250 ml/hl) ali FOLIPLUS v
konc. 0,4-0,5 % (400-500 ml/hl).
FOSFOR Pomanjkanje fosforja v èasu pred
cvetenjem lahko negativno vpliva na
korišèenje rezervnih snovi, še posebej v
hladnih klimatskih razmerah, ko korenine še
ne dulejo s polno moèjo. V takšnem primeru
je cvetenje slabše. V primeru zadostne
kolièine razpoložljivega hranila, se sproži
aktivacija rezervnih hranil in pospeši aktivnost
koreninskeha sistema. Pomanjkanje v fazi
hitrega razvoja plodièev po cvetenju ima za
posledico manjše število celic, ki so veèje, kar
ima za posledico zgoraj navedene probleme.
Èe je razpoložljivost fosforja v èasu
diferenciacije (od druge dekade junija dalje)
slaba, je le-ta veliko slabša.
moènih in dolgih poganjkih, ki imajo daljšo
vegetacijo in dozorevajo pozno, kar poveèa
nevarnost za pozebo, plodovi so veliki in
vsebujejo veliko vode, so podvrženi gnitju,
izgubi èvrstosti, slabšemu dozorevanju
povrhnjice, barva je bleda.
Gnojenje z dušikom po smernicah IPS:
pridelovalec potrebe po dušiku doloèi glede
na vizualne ocene ali foliarne analize ali
analize po Nmin metodi. Èe se pri tem odloèi za
najveèji dovoljen letni odmerek èistega dušika
(60 kg, razen pri sortah zlati delišes in gala 90
kg), mora le-tega razdeliti na 2 do 3 obroke.
Ob jesenskem dognojevanju pred odpadanjem
listja, najkasneje do 31. oktobra, pridelovalec
ne sme dodati veè kot 20 kg èistega N/ha.
V obdobju od odpadanja listja do cvetenja
sadnega drevja ali ozelenitve negovane
ledine, dodajanje dušiènih gnojil ni dovoljeno,
prav tako tudi ni dovoljeno v obdobju od
konca junija do jeseni. Pri jablani in hruški je
izjemoma dovoljeno najveèje dovoljene
kolièine iz preglednice poveèati za 50 kg/ha,
vendar le ob izpolnjevanju enega od treh
pogojev, da je bila predhodno opravljena
analiza Nmin, da je fiziološko stanje dreves
takšno, da dolžina enoletnega prirastka iz
terminalnih brstov ni veèja od 30 cm in da
vsebnost humusa v tleh ne presega 4 %.
Seveda se to razume kot dodajanje
granuliranih dušiènih gnojil preko tal. Zato se
priporoèa uporaba poèasi sprošèujoèih foliarnih
dušiènih gnojil.
Pripravki: SLO-N, PROTEOBOOM; FOLIMIX.
neodvisno od kolièine v tleh, ampak od
njegove dostopnosti rastlini. Najbolj
dostopen je na rahlo kislih in kislih tleh, in
slabo na lahkih in pešèenih tleh, na tleh z
visokimi vsebnostmi organske snovi, na
alkalnih tleh in tleh z visoko vsebnostjo
kalcija. Na listih se kaže pomanjkanje v
klorotiènih delih med sekundarnimi listnimi
žilami proti listnim robovom.
Pripravki: PROTIFERT MANGAN v konc.
0,3-0,5 % (300-500 ml/hl), MANTRAC 500
v konc. 0,10 % (100 ml/hl).
PRIPOROÈILA ZA VARSTVO
BRESKEV&NEKTARIN
BRESKOVA KODRAVOST
(Taphrina deformans)
Je glivièna bolezen, ki napada breskve in
nektarine in pri moènem napadu povzroèi
popoln izpad pridelka. Gliva prezimi tudi v
brstnih zasnovah v obliki brstièev, ki so v
prejšnjem letu vzklili iz askospor okuženih
listièev. Ti brstièi so zelo odporni na visoke
poletne in nizke zimske temperature,
razmnožujejo pa se le pri vlagi višji od 95 %.
o
Spomladi se pri dežju in temperaturi nad 10
C tvorijo novi brstièi, ki že takoj okužijo
nediferencirano meristemsko tkivo listnih
zasnov. Tega tkiva je kasneje manj, zato so
naknadne okužbe redke.
Slika okužbe: listièi se priènejo grbanèiti in
SLO-N Je najmodernejše dušièno gnojilo, ki
Nizka vsebnost fosforja v plodu pred
spravilom poveèa verjetnost pojava
skladišènih nepravilnosti, kot je notranji zlom
pri nizkih temperaturah in starostni zlom.
Pomanjkanje v èasu po spravilu prav tako
negativno vpliva na diferenciacijo, kakor na
odpornost na nizke zimske temperature. Na
listju se simptomi pomanjkanja kažejo v
temnih, modro zelenih listov, na poganjkih pa
se pojavljajo rdeèe škrlatne pege, poganjki pa
so kratki in imajo malo listov. Okus plodov in
njena izguba med skladišèenjem je povezana
s prevelikimi kolièinami fosforja v plodu.
Pripravki: FOSFOCAL in STOPICAL sta gnojili,
ki vsebujeta fosfor in kalcij, uporabljamo pa ju
predvsem po cvetenju, oba v konc. 0,5 %.
Izredno uèinkovito pa je novejše fosforjevo
gnojilo LABICUAJE, ki vsebuje kar 36 %
izredno sprejemljivega fosforja z visokimi
vsebnostmi mikrohranil kot so bor, mangan,
molibden in cink. LABICUAJE uporabljamo v
konc. 0,30 % (300 g/hl) in to v èasu pred
cvetenjem in po zavezanju plodièev do konca
julija. Na voljo sta tudi dve gnojili na osnovi
fosfita in sicer LABIFITO v konc. 0,15-0,30 %
(150-300 ml/hl) in PROTIFERT fosfit K v
konc. 0,25-0,35 % (250-350 ml/hl).
DUŠIK Pomanjkanje se najpogosteje kaže v
kratkih in tankih enoletnih poganjkih, pa tudi
cvetnih brstov je manj. Listi so manjši, zaradi
pomanjkanja klorofila bledikasti-klorotièni, se
pa ti simptomi najprej pokažejo na starejših
listih. Zaradi pomanjkanja so plodovi drobni
in predèasno odpadajo. Previsoke vsebnosti
se kažejo v ovelih modrikasto zelenih listih,
je sedaj na voljo tudi slovenskim sadjarjem.
SLO-N uporabljamo v odmerku 2,5-3 L/ha.
Prviè tretiramo v èasu pred cvetenjem za
zagotavljanje dušika in drugiè po zavezanju
plodov za normalen razvoj in debelenje
plodov ter tretjiè po obiranju, v kombinaciji
skupaj s cinkom in borom, za tvorbo rezerve
dušika v cvetnih brstih, brez stimulacije ponovne
vegetativne rasti.
MAGNEZIJ je element, ki odloèilno vpliva
na fotosintezo. V primeru pomanjkanja se
pojavijo listne kloroze v obliki ribjega hrbta,
tretiramo zgodaj, že tik pred cvetenjem, da se
izognemo kasnejšemu pomanjkanju tega
elementa v plodu. Zelo pomemben je tudi za
sprejem kalcija.
Previsoke vsebnosti magnezija v plodu
poveèajo dovzetnost za pojav grenke
pegavosti, še posebej èe so vsebnosti kalcija
marginalne.
Pripravki: HYDROMAG v konc. 0,2-0,4 %,
PROTIFERT MAGNEZIJ v konc. 0,3-0,6 %,
PROMAG v konc. 0,1-0,15 %..
MANGAN je pomembno mikro hranilo.
Pogosto je pomanjkanje ali tudi višek,
088
zvijati, postajajo rumeno rdeèi, na njih pa se
potem pojavi puhasta prevleka, ki je
sestavljena iz askusov v katerih so askospore,
ki padejo na vejice in tvorijo t.i. brstièe.
Tako moèno okuženi listi se kasneje posušijo.
Èe rastlina ni zašèitena, vsak naslednji dež
okuži na novo zrasle zelene dele, kar privede
do popolnega odpadanja listja. Res je, da
drevo kasneje požene novo listje, ki ni tako
podvrženo bolezni, vendar tisto leto ni
pridelka in tudi naslednje leto je pridelek slab.
V primeru nizkih zimskih temperatur moèno
napadena drevesa tudi slabo prezimijo in
marsikatero se posuši.
Priporoèila za zatiranje: je bolezen, ki jo
moramo zatirati preventivno. Spomladi, konec
Varstvo breskev&nektarin
februarja ali v zaèetku marca, ko se brsti
napenjajo, tretiramo z bakrovim fungicidom
CHAMPION 50 WG/WP - 0,50 %.
V primeru vlažnega vremena po možnosti
tretiramo še enkrat, oz. èe je možno vedno
pred dežjem, uporabimo pa ZIRAM 76 WG 0,25 %. Proti spiranju dodajamo NU-FILM17. Po cvetenju uporabimo SYLLIT 400 SC 0,16 %, pripravek na osnovi dodina, ki ima
odlièno delovanje tudi proti škrlupu.
BRESKOV ŠKRLUP (Venturia carpophila)
Je pogost pojav v bolj deževnih letih, posebej
na srednjih in poznih sortah. Okuži samo
plodove in poganjke, na katerih tudi prezimi v
obliki micelija. Na plodovih junija opazimo
drobne olivne pegice, ki poleti postajajo veèje,
sive in èrne barve in lahko prekrijejo tudi cel
plod, kateri tudi popoka. Na poganjkih se
pojavijo manjše èrne pege. Posebej pozorni
moramo biti v deževnih letih, pri srednje
poznih in poznih sortah. Znaki napada se
kažejo v obliki olivnih pegic na poganjkih in
plodovih. Pri moènem napadu lahko prekrijejo
velik del ploda.
Priporoèila za zatiranje: breskve priènemo
tretirati takoj po cvetenju v 10-14 dnevnih
presledkih do avgusta s fungicidom SYLLIT
400 SC - 0,16 %. Zaradi boljše omoèljivosti
dodajamo NU-FILM-17, posebej še v
deževnih letih, da prepreèimo spiranje. Proti
škrlupu dobro deluje tudi MOÈLJIVO
ŽVEPLO, èe ga v tem èasu uporabljamo za
zatiranje breskove pepelovke.
LISTNA LUKNJIÈAVOST KOŠÈIÈARJEV
(Stigmina carpophila)
Je najpogostejša glivièna bolezen in napada
vse vrste košèièarjev, še posebej pa breskve v
strnjenih nasadih. Prezimi v obliki micelija v
posušenih plodovih ali rakastih ranah na
vejicah. Spomladi tvori micelij trose, ki kalijo
o
o
med 10 in 25 C, še posebej v deževnem
vremenu.
Slika okužbe: okužijo mlade zelene dele že v
aprilu, okužbe pa lahko trajajo do junija. V
primeru deževnega septembra se bolezen
lahko zopet pojavi. Napada vse zelene dele,
tudi plodove. Na listih se pojavijo rdeèkaste
pege, ki se kasneje rjavo obrobijo in izpadejo.
Okuženi listi odpadejo, za kar so posebej
obèutljive breskve. Pri okužbi poganjkov se
pojavijo udrte, temnorjave podolgovate pege,
iz katerih se cedi smola. Pri moènem napadu
se poganjki nad mestom okužbe posušijo.
Okuženi plodovi imajo rjavordeèe udrte pege,
ki se združujejo in iz njih izteka smola.
Priporoèila za zatiranje: to bolezen v
glavnem zatremo s pripravki, s katerimi
zatiramo breskovo kodravost, vèasih pa je z
istimi pripravki potrebno tretirati še v aprilu
ali maju. V èasu mirovanja in v èasu
nabrekanja brstov uporabimo CHAMPION 50
WG/WP - 0,50 %. Po odganjanju brstov
uporabimo ZIRAM 76 WG - 0,25 %.
BRESKOVA PEPELOVKA (Sphaerotheca
pannosa var. persicae)
Pogosta na slabo zraènih in zaprtih legah.
Gliva prezimi v obliki micelija v brstih in okuži
komaj odgnale zelene dele.
Slika okužbe: listi dobijo na zgornji strani
rumenkaste pege, na spodnji strani pa so
prekriti s plesnijo, kasneje porjavijo in
odpadejo. Okuženi poganjki se
posušijo. Plesen okuži tudi plodove do
prièetka dozorevanja; na njih nastanejo
okrogle plesnive prevleke, kjer vèasih plod
tudi poèi.
Priporoèila za zatiranje: jeseni vse okužene
poganjke izrežemo in zažgemo. Z zašèito
priènemo takoj po odganjanju s pripravki
kot je MOÈLJIVO ŽVEPLO - 0,5-0,6 %
stransko delovanje pa ima tudi PROTIFERT
ŽVEPLO v konc. 0,25-0,33 % (250-330
ml/hl).
CVETNA MONILIJA (Monilia laxa)
Je glivièna bolezen, posebej pogosta na
košèièarjih (èešnje, višnje, breskve, marelice in
slive), ki okuži cvetove v èasu cvetenja. Gliva
prezimi na posušenih plodovih in vejicah na
drevesih ali na odpadlih plodovih na zemlji.
Razmnožuje se s konidiji, kar opazimo kot
sivkaste prašne kupèke ali blazinice.
Slika okužbe: trosi, ki tam nastanejo, veter in
dež raznašata na cvetove, v njih pa vdirajo
predvsem skozi brazdo. Iz enega cveta gliva
preraste v druge cvetove in vejice in jih tako
unièi.
V bližini mesta okužbe se pogosto pojavi
smolikavost. Kadar cvetna monilija okuži
plodove, le-ti porjavijo in zgnijejo, na njihovi
površin pa se pojavijo ti prašnati kupèki.
Plodovi se posušijo in obvisijo na drevesu in v
njih tudi gliva prezimi. Imenujemo jih
“mumije”.
Priporoèila za zatiranje: obèutljive sorte
zatiramo vedno preventivno, še posebej, èe je
deževno vreme, uporabimo dovoljen triazolni
fungicid. Tretirati priènemo, ko je odprtih 10
% cvetov in škropljenje ponovimo, ko zaènejo
odpadati prvi venèni listi. Èe smo v lanskem
089
letu imeli okužbo, je potrebno ob prvi
otoplitvi v januarju ali februarju (odvisno od
lokacije) opraviti škropljenje z bakrovim
fungicidom CHAMPION 50 WG/WP - 0,7%.
Za kasnejša tretiranja v èasu okoli cvetenja
lahko uporabimo sredstva na osnovi
prokloraza (samo na èešnji in slivi) in
fenheksamida (samo na breskvi, èešnji in slivi).
BRESKOV ZAVIJAÈ (Cydia molesta)
Je izredno nevaren škodljivec na breskvah,
kjer povzroèa tudi najveè preglavic in škode. V
zadnjih letih pa se je njegova prisotnost
poveèala tudi v nasadih jablan, tam pa najveè
preglavic povzroèa konec meseca avgusta in v
septembru. Metuljèek meri èez krila okoli 12
mm, sprednja so temno sivorjava, zadnja pa
rjavosiva. Prezimi kot gosenica, zapredena v
razpokah lubja, zabubi se spomladi in prve
metuljèke opazimo konec aprila ali v zaèetku
maja. Metuljèki po parjenju odlagajo leèasta,
ovalna jajèeca, motne belkaste barve na
spodnjo stran zgornjih listièev.
Slika napada: izlegle lièinke vrtajo 5-7 cm
rove navzdol po poganjku, vršièki se povesijo,
ovenijo, poèrnijo in se priènejo smoliti. Ena
gosenica lahko unièi do 5 vršièkov. Škodljivec
ima 4-5 rodov letno, ki pa se med seboj
prepletajo. Gosenice zadnjih rodov èrvièijo
plodove in v enem plodu je lahko tudi veè
gosenic.
Priporoèila za zatiranje: tretirati priènemo
takoj po prièetku leta prvega rodu, da
znižamo populacijo. Kasnejša škropljenja
opravljamo v 10-14 dnevnih presledkih in èe
je le možno, uporabljamo pripravke z
razliènimi uèinkovinami, da prepreèimo
odpornost. Uporabljamo insekticide na osnovi
lufenurona ali indoksakarba, vendar to za
popolno zašèito ne zadošèa.
V letu 2007 smo kot nujno potrebno sredstvo
registrirali ECODIAN CM, to so feromonski
dispenzorji, ki se uporabljajo za spolno
dezorientacijo samcev breskovega zavijaèa.
Zaèetki so bili zelo skeptièni, saj pridelovalci
sprva niso zaupali neèemu, kar samo obesiš in
ne poškropiš. Izkušnje in rezultati njegove
uporabe iz zadnjih dveh let so fantastièni,
zato se vedno veè sadjarjev odloèa za to
metodo. T.i. metoda dezorientacije je skupek
številnih lažnih feromonskih signalov, ki
nadvladajo nad naravno sprošèenimi
feromoni samic in s tem zmedejo samce pri
090
PROTIFERT LMW
LABICUPER**
MERPAN 80 WDG
poškodbe zaradi
spomladanske
pozebe
Bakterioze, kap
listna luknjièavost
vsa tretiranja
razen zadnjih dveh
** stransko delovanje
boljša oprijemljivost,
prepreèevanje
spiranja, boljša
uèinkovitost itd.
jeseni pred
odpadom listja
0,025
0,30
LABICUPER**
NU-FILM-17
0,25
0,12-0,15
0,12-0,2
0,30
0,35
0,12-0,2
0,35
0,12-0,2
0,35
0,12-0,2
2-3
0,125-0,2
0,25
konc.
v%
CHAMPION 50 WG/WP
NATURALIS
MERPAN 80 WDG
breskova muha
PROTIFERT LMW
MERPAN 80 WDG
proti pozebi
PROTIFERT LMW
proti pozebi
MERPAN 80 WDG
MERPAN 80 WDG
Mineralno/ogrèièno olje
CHAMPION 50 WG/WP
listna luknjièavost in
cvetna monilija
murvov kapar
SREDSTVO
ukrep
gliviène in bakterijske
bolezni
debelenje plodicev do
pricetka zorenja
takoj po cvetenju
cvetenje
brstenjedopricetka
cvetenja
brstenje
razvojni stadij
"fenofaza"
2,5 ml
30 ml
25 g
12-15 ml
12-20 g
30 ml
35 ml
12-20 g
35 ml
12-20 g
35 ml
12-20 g
0,2-0,3 L
12-20 g
25 g
10 L
25 ml
300 ml
250 g
120-150
ml
120-200 g
300 ml
350 ml
120-200 g
350 ml
120-200 g
350 ml
120-200 g
2-3 L
125-200 g
250 g
100 L
odmerek
Orientacijski program varstva MARELIC
250 ml
3,0 L
2,5 kg
1,2-1,5 L
1,2-2 kg
3,0 L
3,5 L
1,2-2 kg
3,5 L
1,2-2 kg
3,5 L
1,2-2 kg
20-30 L
1,2-2kg
2,5 kg
1 ha
prepreèevanje spiranja,
boljša uèinkovitost itd.
vsa tretiranja, razen zadnjih
dveh
*moèljiva žvepla ne mešati s Syllitom; **stransko delovanje
NU-FILM-17
LABICUPER**
CHAMPION WG/WP 50
bakterijske bolezni
(breskov rak, bakterijska
pegavost, sušenje vejic)
pred odpadom listja
5-6 kg
1,6 L
140 g
3,5 L
1,6 L
3,0 L
3,5 L
1,6 L
3,5 L
2,5 kg
2,5 kg
3,0 L
2,5 kg
1 ha
120-150 ml
160 ml
250 g
1,2-1,5 L
1,6 L
2,5 kg
0,025
0,30
0,2-0,25
2,5 ml
30 ml
20-25 g
25 ml
300 ml
200-250 g
250 ml
3,0 L
2-2,5 kg
2.000-2.500 kom
(50 dni po nastavitvi prvih dispezorjev)
16 ml
12-15 ml
0,16
0,120,15
25 g
NATURALIS
0,25
0,25-0,35
SYLLIT 400 SC
ECODIAN CM
0,5-0,6 kg
160 ml
14 g
350 m
160 ml
300 ml
350 ml
160 ml
350 ml
250 g
250 g
300 ml
250 g
odmerek
100 L
250-350 ml
25-35 ml
2,5-3,5 L
2.000-2.500 kom
(nastavimo po napovedi svetovalne službe)
50-60 g
16 ml
1,4 g
breskova muha
ZIRAM 76 WG
ECODIAN CM
0,5-0,6
0,16
0,014
35 ml
16 ml
30 ml
35 ml
16 ml
35 ml
25 g
25 g
30 ml
25 g
10 L
breskova kodravost,
breskov škrlup
(v razmakih 10-12 dni)
breskov zavijaè
MOÈLJIVO ŽVEPLO*
PROTIFERT ŽVEPLO**
SYLLIT 400 S
breskova kodravost
in škrlup
breskova pepelovka
(v razmakih 10-12 dni)
TEPPEKI
0,35
PROTIFERT LMW
proti spomladanski pozebi
siva breskova uš
0,16
SYLLIT 400 SC
0,30
breskova kodravost
LABICUPER**
0,35
PROTIFERT LMW
v primeru pojava bakterioz
0,16
SYLLIT 400 SC
0,35
PROTIFERT LMW
breskova kodravost
0,25
ZIRAM 76 WG
0,25
0,30
ZIRAM 76 WG
0,25
LABICUPER**
konc.
v%
CHAMPION WG/WP 50
SREDSTVO
breskova kodravost
breskova kodravost
nabrekanje brstov,
škropimo, èe se da, vedno
pred dežjem
listna luknjièavost, cvetna
monilija in breskova
kodravost, bakterioze
ukrep
breskov zavijaè
razvojni stadij
"fenofaza"
Orientacijski program varstva BRESKEV in NEKTARIN
Program varstva breskev&nektarin ter marelic
Varstvo èešenj, višenj, sliv in èešpelj
iskanju samic za paritev. ECODIAN CM
dispenzorji sprošèajo enak feromon kot ga
sprošèajo samice, ter na ta naèin zmedejo
samce.
Priporoèila za zatiranje: ECODIAN CM se
uporablja vedno pred zaèetkom ali na samem
zaèetku leta metuljèkov. Dispenzorje
namestimo takoj, ko se na diagnostiène
feromonske vabe ulovijo prvi metuljèki in/ali
sledimo napovedim svetovalne službe.
Dispenzorji delujejo do 60 dni.
Na hektar sadovnjaka potrebujemo 2.0002.500 kosov dispenzorjev. Število se poveèa,
èe je populacija škodljivca zelo velika in èe so
rastline visoke ter košate rasti.
ECODIAN CM lahko uporabimo na veè
naèinov, za zatiranje breskovega zavijaèa kot
samostojno ali pa kot dopolnilno metodo in
sicer:
- za samostojno zašèito v bioloških
programih varstva rastlin brez FFS;
- v kombinaciji za zatiranje prvih dveh rodov
uporabimo FFS ali metodo ECODIAN CM;
- kot dopolnilno, kjer FFS uporabimo proti
vsem rodovom škodljivcev, metodo
ECODIAN CM pa uporabimo dodatno v
primeru moènega napada ali nekaj tednov
pred spravilom, ko zaradi karence ne
moremo uporabiti FFS.
Kontrola uèinkovitosti metode: v
sadovnjakih, kjer se uporablja ECODIAN CM,
je potrebno izobesiti nekaj diagnostiènih vab
s feromoni in jih tedensko pregledovati. Èe ni
ulova, je to znak, da so pogoji za
dezorientacijo ugodni. V nasprotnem primeru
je treba ugotoviti vzroke za poveèan ulov
(pojemanje aktivnosti dispenzorjev, poveèan
pritisk škodljivcev, moèan veter, itd.), na
podlagi èesar se odloèimo za nadaljnje
postopanje: poveèati število dispenzorjev
in/ali kemièno tretiranje. Let metuljèkov
breskovega zavijaèa je priporoèljivo spremljati
tudi v najbližjih sosednjih sadovnjakih, ki se
tretirajo na tradicionalen naèin, da se lahko
oceni pogostost škodljivca in doloèi najbolj
ugoden èas za zašèito. Èe na postavljene vabe
ni ulova, je to znak uèinkovitosti metode, a je
obèasno vseeno potrebno preveriti morebitne
poškodbe mladih vršièkov in plodov na
razliènih mestih drevesa. Razširitev in moè
napada je potrebno oceniti in doloèiti èas
obešanja dispenzorjev.
BRESKOV MOLJ (Anarsia lineatella)
Dela podobno škodo na breskvah kot zavijaè,
vendar ima samo dva rodova letno, najdemo
pa ga tudi na marelicah, slivah in mandljevcu.
Gosenice prezimijo v votlinicah v vejnih
pazduhah, od koder se spomladi zavrtajo v
mlade poganjke in vrtajo rove navzgor. Unièijo
5-6 poganjkov. Gosenice prve generacije
unièujejo poganjke, zaèrvivijo tudi plodove, ki
gnijejo in se smolijo. Lièinke druge generacije
se pojavijo avgusta in septembra ter gredo
takoj na prezimovanje. Ponavadi tega škodljivca
posebej ne zatiramo, nanj pa uèinkujejo vsi FFS
za zatiranje breskovega zavijaèa.
SIVA BRESKOVA UŠ (Myzus persicae)
Je najbolj razširjena uš na breskvah,
rumenkasto zelene do sive barve, dolga malo
veè kot 2mm, krilate oblike so temnejše.
Prezimuje v obliki odloženih èrnih jajèec okoli
brstov, iz katerih se vèasih že februarja
izležejo uši temeljice, ki delajo škodo na
cvetju in kasneje na listju, ki rumeni in se zvija.
Ker so dvodomne, poleti odletijo na
paradižnik, zelje, krompir, jeseni pa se vrnejo
in odložijo jaèeca. So prenašalci virusnih
bolezni.
Priporoèila za zatiranje: pri zelo moènem
izleganju pred cvetenjem jih lahko delno
zatremo z mineralnimi olji, drugaèe pa
priporoèamo uporabo novega insekticida
TEPPEKI v konc. 0,014 % (14 g/100 L vode)
v èasu pred cvetenjem in po njem. Za boljšo
omoèljivost dodati NU-FILM-17.
PRIPOROÈILA ZA
VARSTVO
ÈEŠENJ&VIŠENJ
Priporoèila za zatiranje: v èasu mirovanja in
v èasu nabrekanja brstov opravimo tretiranje z
bakrovim fungicidom CHAMPION 50
WG/WP - 0,50 %, kasneje v vegetaciji pa
uporabimo ZIRAM 76 WG - 0,25 % ali
MERPAN 80 - WDG 0,15 %.
ÈEŠNJEVA MUHA (Rhagoletis cerasi)
Je najhujši škodljivec srednje poznih in poznih
sort èešenj, napada pa tudi višnje, posebej
bolj pozne in ne tako kisle sorte. Prezimi kot
buba v zemlji, prve muhe pa se izležejo sredi
maja in letajo do julija.
Slika napada: muhe odlagajo jajèeca tik pod
povrhnjico ploda, ko se ti priènejo barvati. Po
6-12 dneh se izležejo žerke, ki zaèrvièijo plod
do košèice. V enem plodu je ponavadi ena
ÈEŠNJEVA LISTNA PEGAVOST
(Blumeriella jaapii)
Je zelo pogosta bolezen èešenj in višenj, še
posebej v strnjenih nasadih. Prezimi v
plodišèih na odpadlem listju.
Slika okužbe: prve znake napada opazimo na
listju junija, kot male, rdeèe-vijolièaste pege,
na spodnji listni strani pa so pege belkaste in
žametne zaradi trosov. Pege se med seboj
spajajo in pri moènem napadu je celo listje
rdeèkaste barve, kasneje porumeni in odpade.
Znaki na pecljih in plodovih se pojavijo le v
primeru zelo moènega napada.
Priporoèila za zatiranje: v deževnih letih
tretiramo že v zaèetku maja in nadaljujemo v
14 dnevnih presledkih do sredine junija s
pripravki kot sta DITHANE M-45/DG 0,20 %.
LISTNA LUKNJIÈAVOST KOŠÈIÈARJEV
(Stigmina carpophila)
Slika okužbe: prezimi v obliki micelija v
posušenih plodovih ali v rakastih ranah na
vejicah. Spomladi tvori micelij trose, ki kalijo
o
o
med 10 in 25 C, še posebej v deževnem
vremenu. Okužijo mlade zelene dele že v
aprilu, okužbe pa lahko trajajo do junija. V
primeru deževnega septembra se bolezen
lahko zopet pojavi.
Slika okužbe: napada vse zelene dele, tudi
plodove. Na listih se pojavijo rdeèkaste pege,
ki se kasneje rjavo obrobijo in izpadejo.
091
lièinka. Po 3-4 tednih lièinke dozorijo in
zapustijo plodove še na drevesu ali ko ti
odpadejo. Zarijejo se v zemljo, kjer se
zabubijo in tam prezimijo. Napad ni vsako
leto enak, pojav muhe pa spremljamo z
barvnimi (rumenimi) vabami.
Priporoèila za zatiranje: z izgubo organofosfornih insekticidov (dimetoat) so se
problemi s tem škodljivcem prièeli poveèevati.
V letošnjem letu je bil kot nujno potrebno
sredstvo, registriran insekticid SPADA 200 EC
na osnovi uèinkovine fosmet, ki spada v
skupino organofosfornih estrov. Deluje
dotikalno in pri zaužitju. Insekticid SPADA
200 EC v konc.0,25-0,30 % uporabimo, ko
zaènejo plodovi spreminjati barvo iz zelene v
rumeno. Za naslednja tretiranja priporoèamo
uporabo biotiènega insekticida NATURALIS.
V primeru uporabe samo Naturalisa, je možno
biti uspešen pri majhni populaciji muhe ali pa
z izredno pogostimi in popolnimi tretiranji.
Zato priporoèamo prvo tretiranjem s Spado
in nadaljujemo z insekticidom NATURALIS
najkasneje 4-6 dni po najobilnejšem ulovu
muh. Brez vab pa nam je orientacija prièetek
barvanja plodov.
Kaj moramo upoštevati pri zatiranju
èešnjeve muhe z insekticidom NATURALIS:
1. Priporoèljivo je opraviti prvo tretiranje v èasu
spremembe barve plodov iz zelene v
rumeno s kakšnim „moènejšim“ insekticidom;
2. sredstvo s svojim repelentnim (odvraèilnim)
delovanjem prepreèuje ovipozicijo
(odlaganje jajèec) in ima le minimalen
direktni uèinek na muho;
092
MERPAN 80 WDG
ECODIAN CF
KOHINOR 200 SL
MERPAN 80 WDG
ECODIAN CF
KOHINOR 200 SL
CHAMPION 50
WG/WP
èešpljev zavijaè
listne uši
èešpljev zavijaè
listne uši
spiranja itd.
prepreèevanje
NU-FILM-17
LABICUPER**
0,25
LABICUPER**
Bakterioze (šarka)
gliviène in
bakterijske bolezni
0,05
Insekticid +
PROTIFERT LMW
èešpljeva grizlica,
listne uši
150 g
300 ml
350 ml
150 g
40 g
15 g
5 ml
250 g
50 ml
2.500 kom/ha
15 g
30 ml
35 ml
15 g
4g
300 ml
500 g
200-300
ml
100 L
odmerek
1,5 kg
0,5 L
1,5 kg
3,0 L
3,5 L
1,5 kg
400 g
3,0 L
5,0 kg
20-30 L
1 ha
0,025
0,30
2,5 ml
30 ml
25 g
5 ml
25 ml
300 ml
0,25 kg
50 ml
0,25 L
3,0 L
2,5 kg
0,5 L
2.500 kom/ha (èez 50 dni po nastavitvi prvih)
0,15
0,05
0,15
0,30
0,35
0,15
MERPAN 80 WDG
0,04
30 ml
50 g
0,50
0,30
20-30 ml
10 L
2-3
konc.
v%
fungicid
(prokloraz)
LABICUPER**
Mineralno/ogrèièno
olje
CHAMPION 50
WG/WP
PRIPRAVEK
cvetna monilija
(tretiramo v èasu
tik pred cvetenjem
in takoj, ko odpade
veèina venènih
listov)
bolezen,
škodljivec,
ukrep
jaèeca listnih uši,
kaparji
listna luknjièavost,
cvetna monilija;
deluje na
rožièavost
SLIV in ÈEŠPELJ
** stransko delovanje; poraba vode je 800 – 1.500 L na hektar oziroma okoli 500 L na 1 m krošnje
vsa tretiranja razen
zadnjih dveh
po obiranju
cvetenje
predspomladansko
razvojni stadij
"fenofaza"
Orientacijski program varstva
Fungicid
(prokloraz)
cvetna monilija
(tretiramo v èasu tik pred
cvetenjem in takoj, ko
odpade veèina venènih
listov)
èešnjeva muha (tretirati
priènemo ob prehodu
barve plodov iz zelene v
rumeno ali takoj po
prvem ulovu na rumene
plošèe)
poškodbe po pozebi
listne uši
0,25
0,30
LABICUPER**
1,0
0,15
0,250,30
0,15
0,20
0,35
CHAMPION 50
WG/WP
+ NU LURE
NATURALIS
SPADA 200 EC
MERPAN 80 WDG
DITHANE DG/M-45
PROTIFERT LMW
0,05
0,30
LABICUPER**
KOHINOR 200 SL
0,15
0,20
0,04
0,35
0,15
MERPAN 80 WDG
DITHANE DG/M-45
PROTIFERT LMW
listna pegavost
MERPAN 80 WDG
0,30
LABICUPER**
proti spomladanski
pozebi
0,5
2-3
konc.
v%
CHAMPION
50 WG/WP
Mineralna/ogršèièna
olja
SREDSTVO
cvetna monilija
jajèeca listnih uši, kapar
ukrep
30 ml
25 g
100 ml
15 ml
25-30
ml
15 g
20 g
35 ml
5 ml
30 ml
15 g
20 g
4g
35 ml
15 g
30 ml
50 g
200300 ml
10 L
300 ml
250 g
1L
150 ml
250-300
ml
150 g
200 g
350 ml
50 ml
300 ml
150 g
200 g
40 g
350 ml
150 g
300 ml
500 g
2-3 L
100 L
Odmerek
3,0 L
2,5 kg
10 L
1,5 L
2,5-3,0 L
1,5 kg
2,0 kg
3,5 L
0,5 L
3,0 L
1,5 kg
2,0 kg
400 g
3,5 L
1,5 kg
3,0 L
5,0 kg
20-30 L
1 ha
** stransko delovanje; (poraba vode je 800 – 1.500 L na hektar oziroma okoli 500 L na 1 m krošnje)
po obiranju
razvojni stadij
"fenofaza"
Orientacijski program varstva ÈEŠENJ in VIŠENJ
Program varstva èešenj&višenj ter sliv&èešpelj
Varstvo sliv&èešpelj / Varstvo oljk
3. to pomeni, da mora biti vsak plod
popolnoma omoèen, da je zašèiten. Èe je
samo enostransko, bo samica na drugi,
netretirani strani, odložila jajèece;
4. tretiranje brozge naj bo opravljeno s
takšnimi šobami, ki omogoèajo velike kapljice;
5. kolièina vode mora biti takšna, da
zagotavlja popolno omoèenje plodov;
6. za poveèevanje uèinkovitosti in privabljanja
muhe na tretirano mesto se dodaja vaba
NU-LURE v konc. 1 %;
7. tretiranje v primeru dežja obvezno
ponovimo in
9. tretiramo vedno zveèer, saj ima takrat
sredstvo še kontaktno delovanje na muho,
izognemo pa se tudi negativnim vplivom UV
žarkov!
Orientacijski program prehrane košèièarjev
Razvojni stadij
"fenofaza"
UKREP PREHRANE
MIROVANJE
Vsaka 2-3 leta damo v tla FOLIBOR L v odmerku 4-5 L/ha. Vsako
leto lahko uporabljamo tudi kompleks mikrohranil NUTREL
ADVANCE v odmerku 15 L/ha. Najboljše je to narediti skupaj s
herbicidi ali fertirigacijo.
Foliarno lahko v tem èasu uporabimo PROTIFERT ŽVEPLO v
odmerku 2-2,5 L/hl.
FAZA PRED CVETENJEM
Za pospeševanje rasti uporabimo FOLIMIX v konc. 0,50 % ali
PROTEOBOOM v konc. 0,3-0,4 % ali SLO-N v konc. 0,25 %.
Za aktivacijo rezervnih snovi in korenin, še posebej v hladnem
in vlažnem vremenu, uporabiti gnojilo LABICUAJE v konc. 0,30 %.
Za boljšo oplodnjo uporabimo FOLIBOR L v konc. 0,10 %. Za
boljšo oplodnjo, še posebej v primeru bujne rasti, pripoèamo
uporabo sredstva na osnovi morskih alg GOËMAR BM 86 v konc.
0,30 %, v èasu prièetka cvetenja in pri zaèetku odpadanja venènih
listov.
NATURALIS uporabljamo v konc. 0,12-0,15
% (12-15 ml/10 L vode) in nima karence.
S tretiranjem priènemo takoj, ko priènejo prvi
plodovi spreminjati barvo iz zelene v rumeno
oz. ko najdemo prvo muho na rumeni plošèi.
Presledki med tretiranji naj ne bodo veè kot
pet dni, v primeru dežja pa tretiranje obvezno
ponovimo. Tretiramo zveèer!!!
Priporoèljivo je tudi dodajanje PROTIFERTa LMW v konc. 0,35 %,
še posebej, èe pride do stresnih situacij, kot je zmrzal. Takrat ga
uporabimo tik pred in takoj po nastopu nizkih temperatur.
MED in takoj PO CVETENJU
Èe v èasu cvetenja nastopijo neugodne klimatske razmere,
priporoèamo uporabo fitostimulatorjev kot je PROTIFERT LMW v
konc. 0,35 %. Z njim lahko tretiramo tudi v cvet. Takoj po cvetenju
še enkrat uporabimo FOLIBOR L v konc. 0,10 % ali GOËMAR
Calibra EU v konc. 0,20 %, s èimer dosežemo enakomerni razvoj
plodov z veèjim premerom. Uporabljamo ga prviè ob koncu
odpadanja venènih listov, drugiè èez 10 dni in tretjiè 20 dni po
prvem terminu. Pri èešnjah ga uporabimo prviè med polnim
cvetenjem, drugiè èez 8 dni in tretjiè okoli 16 dni po prvi aplikaciji
(8-10 dni pred otrditvijo košèice).
Za hitrejši razvoj plodov z veèjim številom celic, kar prepreèuje
tudi pokanje plodov, poveèanja skladišène sposobnosti in boljše
obarvanosti, priènemo takoj po odpadanju cvetnih listièev
uporabljati LABICUAJE v odmerku 300 g/hl (3 kg/ha) ali
FOSFOCAL v odmerku 600-900 ml/hl vode (6-9 L/ha) ali STOPICAL
v konc. 0,5 % (5 L/ha). Uporabimo jih 3 krat v razmakih na 14 dni.
V primeru pomanjkanja mangana priporoèamo med cvetenjem in
takoj po cvetenju PROTIFERT MANGAN v konc. 0,40 %.
Pri specifiènem pomanjkanju železa, še posebej na breskvah,
uporabimo PROTIFERT ŽELEZO v konc. 0,2-0,3 %.
ÈRNA ÈEŠNJEVA UŠ (Myzus cerasi)
Najraje napada mlada drevesa, je pa reden
škodljivec tudi na rodnih drevesih. Pojavi se v
maju na vrhovih poganjkov, kar vidimo kot
moèno zvijanje listov, uši pa izloèajo veliko
mane, ki privablja mravlje. Èešnje in višnje
tretiramo takoj, ko najdemo prve uši oz.
vidimo prve znake napada, z insekticidom
KOHINOR 200 SL - 0,05 %. Zaradi boljše
omoèljivosti dodamo NU-FILM-17.
2-4 (štiri) TEDNE PRED OBIRANJEM
PROTIFERT KALCIJ v konc. 0,25 % ali MOVICAL v konc. 0,30 %
ali PROCAL v konc. 0,3-0,45 % ali STOPICAL v konc. 0,5 %,
izmenièno FOLIPLUS v konc. 0,50 % ali PROTEOLEAF v konc. 0,40
% ali PROTIFERT KALIJ v konc. 0,30 % uporabimo dvakrat, 4 in 2
tedna pred obiranjem. GOËMAR Calibra EU v konc. 0,20 %
uporabimo pri èešnjah tretjiè okoli 16 dni po prvi aplikaciji (8-10
dni pred otrditvijo košèice).
PRIPOROÈILA ZA
VARSTVO SLIV&ÈEŠPELJ
ROŽIÈAVOST ÈEŠPELJ (Taphrina pruni)
Pojavi se takoj po cvetenju, ko se plodièi
podaljšajo od 4-6 cm ter dobijo obliko rožièa.
1-2 TEDNA PRED OBIRANJEM
Za doseganje boljše obarvanosti uporabimo FOSFOCAL v konc.
0,40 % ali STOPICAL v konc. 0,2-0,4 %.
PRED ODPADOM LISTJA
Za boljšo diferenciacijo zimskih brstov uporabimo kombinacijo
FOLIBOR L v konc. 0,1 % in ZINTRAC 700 v odmerku1 L/ha ali
PROTIFERT CINK v konc. 0,4 % in SLO-N v konc. 0,25 %.
Sprva so zeleni, kasneje porumenijo, porjavijo
in zgubajo. Pozorni smo predvsem v deževnih
pomladih, zato v èasu nabrekanja brstov
tretiramo slive in èešplje z bakrovimi pripravki
kot je CHAMPION 50 WP-0,50 %, do
cvetenja pa uporabljamo fungicide proti
drugim gliviènim boleznim, ki delujejo tudi
proti rožièavosti kot so ZIRAM 76 WG - 0,25
%, DITHANE M-45/DG - 0,25 % ali
MERPAN 80 WDG - 0,15 %.
RDEÈA LISTNA PEGAVOST ÈEŠPELJ
(Polystigma rubrum)
Gliva prezimi v plodišèih na odpadlem listju.
Povzroèa najprej rumene, potem pa rdeèe
mesnate pege, ki kasneje nabreknejo in
093
potemnijo. Èe smo imeli napad v lanskem
letu, škropimo naslednjo pomlad v èasu
nabrekanja brstov z bakrovim fungicidom
CHAMPION 50 WP - 0,5 %.
ÈEŠPLJEVA RJA (Tranzschelia pruni)
Na zgornji strani listja opazimo poleti
rumenkaste nepravilne pege, spodnja stran
pa je prekrita s pomaranèastimi kupèki. Pri
Varstvo košèièarjev / Varstvo oljk
moèni okužbi lahko listi odpadejo že poleti.
Prvo škropljenje opravimo junija, s fungicidi
kot je ZIRAM 76 WG -0,25%.
ÈEŠPLJEV ZAVIJAÈ (Cydia funebrana)
Izredno nevaren škodljivec sliv in èešpelj,
posebej poznih sort. Metuljèek jajèeca odlaga
2-4 tedne po cvetenju na spodnjo stran
plodièev.
Slika napada: lièinke se nato zavrtajo v
plodièe, ki zaostanejo v rasti, postanejo
vijolièni in odpadejo. Druga generacija leta
julija, zaèrvièeni plodovi pa se normalno
odebelijo. Gosenice se zavrtajo do košèice in
plodovi so polni gosenièjih iztrebkov. Na
vhodni luknji je velikokrat kapljica gumozne
snovi.
Priporoèila za zatiranje: kot nujno potrebno
sredstvo je registriran ECODIAN CF,
feromonski dispenzor, ki se uporablja za
spolno dezorientacijo samcev èešpljevega
zavijaèa.
Metoda dezorientacije je skupek številnih
lažnih feromonskih signalov, ki nadvladajo
nad naravno sprošèenimi feromoni samic in s
tem zmedejo samce pri iskanju samic za
paritev. ECODIAN CF dispenzorji sprošèajo
enak feromon, kot ga sprošèajo samice, ter na
ta naèin zmedejo samce.
ECODIAN CF se uporablja vedno pred
zaèetkom ali na samem zaèetku leta
metuljèkov. Dispenzorje namestimo takoj, ko
se na diagnostiène feromonske vabe ulovijo
prvi metuljèki in/ali sledimo napovedim
svetovalne službe. Dispenzorji delujejo do 60
dni. Ta sistem zatiranja je primeren za
zakljuèene komplekse, kjer ni možnosti prileta
oplojenih samic iz drugih nasadov.
Za zašèito 1 ha sadovnjaka z ECODIANom CF
potrebujemo 2.000- 2.500 kosov dispenzorjev.
Število se poveèa, èe je populacija škodljivca
zelo velika in èe so rastline visoke ter košate
rasti.
ÈRNA in RUMENA ÈEŠPLJEVA GRIZLICA
(Hoplocampa minuta in H. flava)
Osici se pojavljata veèinoma skupaj v èasu ob
cvetenju in odlagata jajèeca na zunanjo stran
èašnih listov. Izlegle pagosenice se zavrtajo v
drobne plodièe in jih izjejo. Tretiramo, ko je
odpadla veèina venènih listov z dotikalnimi
insekticidi, vendar trenutno pri nas ni
nobeden registriran. V primeru pojava listnih
uši pa lahko uporabite v tem terminu
KOHINOR 200 SL v konc. 0,075 % (7,5
ml/10 L vode). Pazimo da ni èebel in da je
cvetoèa podrast pokošena ali zmulèana.
PRIPOROÈILA ZA
VARSTVO OLJK
PAVJE OKO ali OLJKOVA KOZAVOST
(Cycloconium oleaginum)
Najpomembnejša bolezen oljk, ki se pojavlja v
vlažnih pomladih in poznih jesenih, posebej
na nižjih, bolj vlažnih legah. Pojavi se v obliki
peg na listju, napade pa lahko tudi plodièe in
poganjke. Povzroèa odpadanje listja, s tem
slabi drevo in pridelek je manjši.
Najuèinkovitejša tretiranja so jeseni do
spomladi, vendar je nevarnost fitotoksiènosti
pri uporabi bakrovih fungicidov.
Priporoèila za zatiranje: že dve leti je
dovoljena uporaba dotikalnega fungicida
SYLLIT 400 SC v konc. 0,1-0,18 % (100-180
ml/100 L vode. Zelo dobro stransko
delovanje proti tej bolezni ima tudi foliarno
gnojilo COPTREL 500 - 0,05 % in
LABICUPER - 0,30 %, ki lahko v nekaterih
primerih nadomestita uporabo bakrovih
fungicidov in ju lahko kombiniramo s Syllitom.
OLJÈNI RAK (Pseudomonas savastanoi)
Povzroèa rakaste tvorbe na vejah, vejicah in
listih oljke. Okužbe se razvijejo predvsem na
ranah razliènih izvorov. Ugodne vremenske
razmere za razvoj bolezni so temperature
okoli 25º C in visoka relativna zraèna vlažnost.
Uporaba COPTRELa v odmerku 500 ml/ha
ali LABICUPER - 0,30 % zelo dobro
prepreèujeta okužbo z oljènim rakom.
OLJÈNI MOLJ (Prays oleae)
Ima tri rodove. Prvega spremljamo s
feromonskimi vabami ISAGRO v èasu cvetenja,
drugi poškoduje košèico, tretji pa poškoduje
listje. Uèinkoviti so pripravki iz skupine IRI in
MAC in pripravki na osnovi Bacillus
thuringiensisa, vendar žal pri nas nobeden
nima registracije.
OLJÈNA MUHA (Bactrocera oleae)
Napomembnejši škodljivec oljk pri nas. Ima 24 rodove letno, s prièetkom pojavljanja v
mesecu juliju, zatiramo pa jo od avgusta
do oktobra.
Slika napada: žerke zaèrvièijo plodove, ki
lahko pri moènem napadu tudi odpadejo.
Priporoèila za zatiranje: ojèno muho
zatiramo najuèinkoviteje s sredstvom GF-120
v odmerku 1-1,2 L/ha, ki je že gotova
mešanica beljakovinske vabe in naturalitnega
094
insekticida spinosad. GF –120 je formuliran
tako, da zagotovi hranjenje škodljivih
insektov, dokler ne vzamejo letalne doze
insekticida.
Naèin uporabe: GF–120 se uporablja tako,
da tretiramo deblo v obliki traku ali južno
stran krošnje v odmerku 1 do 1,2 L/ha oz. 1030 L škropilne brozge na hektar oziroma 45 –
135 ml škropilne brozge na drevo.
V primeru tretiranja debel priporoèamo, da se
tretirajo vsa debla, razen v primeru gostih
nasadov, ko lahko tretiramo vsako drugo ali
tretje deblo, vendar mora biti poraba
2
škropilne brozge na deblo (na 1 m ) vedno
100 ml. Veèja kolièina škropilne brozge (do
300 ml na deblo) lahko ima zaradi nižje
koncentracije manjšo moè delovanja.
2
Enakomerno tretiramo najveè 1 m krošnje na
južni strani drevesa (ca. 10 % krošnje). Tabela
prikazuje odvisnost koncentracije in kolièine
škropilne brozge, ki se nanaša na deblo (na 1
2
m ). Višji odmerek se priporoèa v primeru
veèjega pritiska oljène muhe.
Odmerek
sredstva
1,0 L/ha
1,0 L/ha
1,2 L/ha
1,2 L/ha
1,2 L/ha
Škropilna
brozga/ha
10 L
20 L
10 L
20 L
30 L
Škropilna
brozga/drevo
54 ml
109 ml
45 ml
90 ml
135 ml
Pripravek moramo uporabljati preventivno v
èasu zaèetka leta odraslih žuželk (obvezno je
spremljanje leta žuželk), da bi prepreèili
odlaganje jajèec na plodove. Prvo tretiranje
opravimo takoj, ko se škodljivec pojavi na
plodovih in nadaljujemo v razmakih 14-21
dni. Tretiranje ponavljamo v primeru
poveèane dinamike leta muhe ali zaradi
izpiranja z dežjem (5-10 mm). Tretiramo z
velikimi kapljicami (2-6 mm). Število tretiranj:
maksimalno 4.
Priprava sredstva za uporabo: GF –120 je
insekticidna vaba, ki mora biti pred uporabo
razredèena. Pred uporabo vsebino dobro
pretresemo v izvirni embalaži. Odmerjeno
kolièino sredstva nato vlijemo v rezervoar
škropilnice, napolnjen s polovico potrebne
kolièine vode. Nato dolijemo vodo, ob
stalnem mešanju, do potrebne kolièine. Z
Program varstva &prehrane oljk
Orientacijski program varstva in foliarne prehrane OLJK
razvojni stadij
»fenofaza«
razvojni stadij
»fenofaza«
bolezen,
škodljivec,
ukrep
PRIPRAVEK
pavje oko
Jeseni, pozimi in
spomladi
pavje oko, bakterioze,
oljkov rak
po prognozi
oljèni molj
zaèetek vegetacije
v primeru pomanjkanja
magnezija
1-2 x od zaèetka
vegetacije do
zaèetka cvetenja
od zaèetka
vegetacije do 10
% konène
velikosti plodov
konc.
v%
10 L
Odmerek
100 L
1.000 L
COPTREL 500**
0,05
5 ml
50 ml
500 ml
LABICUPER**
0,30
30 ml
300 ml
3,0 L
SYLLIT 400 SC
0,1-0,18
10-18 ml
100-180 ml
1-1,8 L
PROMAG
0,1-0,2
10-20
100-200
1-2 L
HYDROMAG 500
0,2-0,4
20-40
200-400
2-4 L
PROTIFERT MAGNEZIJ
0,4-0,6
40-60
400-600
4-6 L
0,3
30 g
300 g
3 kg
0,15-0,3
15-30 ml
150-300 ml
1,5-3 L
PROTIFERT fosfit K
0,250,35
25-35 ml
250-350 ml
2,5-3,5 L
Insekticid (BT)
dodajanje fosforja
LABICUAJE
dodajanje fosforja in
kalija
LABIFITO
pred cvetenjem
boljša oplodnja
FOLIBOR L +
PROTIFERT LMW
0,1
0,35
10 ml
35 ml
100 ml
350 ml
1,0 L
3,5 L
tik pred polnim
cvetenjem
boljša oploditev,
umiritev rasti,
antistresni uèinek,
boljše zavezanje plodov
in manjše trebljenje
GOËMAR BM 86
0,3
30 ml
300 ml
3L
poveèanje fotosinteze
in kvalitete , višji
odstotek olja
PROMAG
0,1-0,2
10-20
100-200
1-2 L
zavezovanje
plodov
HYDROMAG 500
0,2-0,4
20-40
200-400
2-4 L
PROTIFERT MAGNEZIJ
0,4-0,6
40-60
400-600
4-6 L
0,25
25 ml
250 ml
2,5 L
0,1-0,15
0,05
10-15 g
5 ml
100-150 g
50 ml
1-1,5 kg
500 ml
faza veèanja
plodov
za pospeševanje
debelitve plodov ali
pospeševanje vegetativne
rasti
ob izleganju 80 %
lièink
oljèni kapar
insekticid
+ NU-FILM-17
oljèna muha
GF-120
oljèna muha
NU LURE + insekticid
v primeru železove
kloroze
PROTIFERT ŽELEZO
(samo po potrebi)
SLO-N
1,2 L/ha na 10 L vode
(45 ml škropilne brozge/drevo)
po prognozi
konec poletja
po obiranju
med vegetacijo
vsa škropljenja
(upoštevamo
karenco 30 dni)
zakljuèevanje rasti,
pospeševanje
dozorevanja
1,0
100 ml
1L
0,2-0,25
20-250 ml
0,-0,25 L
2-2,5 L
FOLIPLUS
0,40
40 ml
400 ml
4L
PROTEOLEAF
0,40
40 g
400 g
4 kg
PROTIFERT KALIJ
0,30
30 ml
300 ml
3L
pavje oko
SYLLIT 400 SC
0,1-0,18
10-18 ml
100-180 ml
1-1,8 L
pavje oko, bakterioze,
oljkov rak
COPTREL 500**
0,05
5 ml
50 ml
500 ml
LABICUPER**
0,30
30 ml
300 ml
3,0 L
PROTIFERT LMW
0,35
35 ml
350 ml
3,5 L
NUTREL ADVANCE
0,10
10 ml
100 ml
1L
NU-FILM-17
0,025
2,5 ml
25 ml
0,25 L
za boljše cvetenje, veèji
pridelek, boljša
obarvanost in okus,
stres
prehrana z
mikrohranili
095
Varstvo in prehrana oljek / Varstvo jagode
mešanjem škropilne brozge nadaljujemo tudi
med tretiranjem. GF-120 ima le 7 dni
karence!!
OLJÈNI KAPAR - mediè (Saissetia oleae)
Je kapar, velikosti poprovega zrna, ki sprošèa
medeno roso, na kateri se naseli sajavost. Ta
škodljivec je v letih 2006 in 2007 v Istrskih
oljènikih naredil ogromno škodo. Njegova
prerazmnožitev je posledica ugodnih
klimatskih pogojev in nepravilne prehrane, še
posebej z dušikom. Prag škodljivosti je 5-10
lièink/list.
MAGNEZIJ v konc. 0,4-0,6 % (400-600
ml/hl) ali PROMAG v konc. 0,10-0,20 % ali
HYDROMAG v konc. 0,20-0,40 %, po
potrebi tretiranje ponovimo še v èasu
zavezanja plodov.
V èasu veèanja plodov in trditve košèic,
priporoèamo uporabo gnojil predvsem na
osnovi kalija, kot sta PROTEOLEAF v konc.
0,40 % ali FOLIPLUS v konc. 0,40 % ali
PROTIFERT KALIJ v konc. 0,25 %.
V primeru železove kloroze uporabimo
PROTIFERT ŽELEZO v konc. 0,20 % (200
ml/hl). Vloga žvepla kot hranila je zelo
pomembna pri vinski trti za poveèanje sortne
cvetice, kokor tudi pri oljnicah, kjer vpliva na
poveèano vsebnost olja. Pri oljki pa sta ta dva
parametra kvalitete prav tako važna.
JAGOD
KORENINSKE in STEBELNE GNILOBE
Priporoèila za zatiranje: trenutno ni
registrirane nobenega sredstva. Stransko
delovanje na kaparja ima PROTIFERT ŽVEPLO
v odmerku 1,5-2,0 L/100 L vode zgodaj
spomladi.
FOLIARNA PREHRANA OLJK
Oljke so mediteranske rastline, ki so se od
nekdaj gojile ekstenzivno in zato zelo moèno
reagirajo na dodajanje posameznih
elementov, še posebej na dušik. Pri gnojenju
z dušikom moramo biti zelo previdni, saj
lahko njegovo prekomerno dodajanje zaradi
vzpodbujevanja vegetativne rasti povzroèi
prerazmnožitev doloèenih škodljivcev, kot je
npr. oljkov kapar. Dušièna foliarna gnojila
uporabljamo v èasu vzgoje mladih oljènikov in
kasneje v polni rodnosti, èe je vegetativna rast
prešibka. Priporoèamo uporabo novega
dušiènega foliarnega gnojila SLO-N v konc.
0,25 %. Prviè tretiramo v èasu pred cvetenjem
za zagotavljanje dušika in drugiè po zavezanju
plodov za normalen razvoj in debelenje
plodov. Pri oljkah moramo biti pazljivi v èasu
pred cvetenjem, saj èe je dovolj padavin, je na
razpolago zadostna kolièina mineraliziranega
dušika iz tal in bi dodatna foliarna aplikacija
lahko povzroèila slabo oplodnjo in osip. V
takem primeru uporabimo SLO-N samo v fazi
debelitve plodov. Uporabljamo lahko
PROTEOBOOM v odmerku 4 kg/ha.
Zelo pomemben element pri razvoju plodov
po cvetenju je fosfor, vendar ga moramo
dodati že pred cvetenjem. Priporoèamo 1-2
kratno tretiranje s foliarnim gnojilom
LABICUAJE v konc. 0,25-0,30 % ali
PROTIFERT fosfit K v konc. 0,25-0,35 %.
spomladi pred cvetenjem in takoj po cvetenju.
Za boljše cvetenje in oplodnjo priporoèamo
FOLIBOR L v konc. 0,10 %. V primeru
neugodnega vremena ga kombiniramo z
aminokislinami PROTIFERT LMW v konc.
0,35 %. Za boljšo oplodnjo priporoèamo, da v
èasu pred polnim cvetenjem uporabite
GOËMAR BM 86 v konc. 0,3 %, ki izredno
izboljša pogoje za oploditev.
Za fotosintezo je zelo pomemben magnezij
in v primeru pomanjkanja lahko v zaèetku
vegetacije uporabimo ali PROTIFERT
(Phytophtora fragariae, P. cactorum,
Colleotrichum fragariae, verticilium albo-atrim in
V. Dahliae)
To so veèinoma talne glive, ki unièujejo
korenine in deblo rastline, tako da te priènejo
gniti, nato se pojavi antraknoza ali zamašitev
provodnega celièja. Okužene rastline zaostajajo
v rasti, venijo in propadajo.
Gnilobo korenin povzroèajo tudi druge glive,
kot npr. Pytium spp., Rhizoctonia fragariae in R.
Solani, Armillaria mellea in druge.
ALTERNARIJA (Alternaria alternata fragariae)
Okuži nadzemne zelene dele, najpogosteje
liste, na katerih se pojavijo drobne okrogle
pege s temnordeèim robom, ki se širijo in
združujejo ter s tem moèno slabijo
vegetativno rast. Ti simptomi se pojavljajo
tudi na pecljih in živicah in slabijo rast.
Zatiranje: sajenje odpornih sort in
razkuževanje zemlje ali uporaba fungicida na
osnovi iprodiona.
ÈRNA PEGAVOST JAGOD - antraknoza
(Colletotrichum spp.)
Okužba izhaja iz matiènih nasadov in je
najpogostejša na brstih, živicah, mladih listih
in plodovih. Na listih se pojavijo temne,
modro-èrne pege, velikosti 20-30 mm,
obrobljene rdeèe ali rumeno. Poškodbe na
peclju in živicah so podobne in tudi vdrte
pege, povzroèajo pa venenje in propad
poganjka oziroma lista.
Na plodovih se
pojavijo temnorjavoèrni poglobljeni
madeži, ki se širijo po
celem plodu. Èe je
suho, se ti plodovi
posušijo, pri visoki vlagi pa je madež oljnat s
temnimi semeni in rožnato rjavimi plodišèi.
Poškodbe so možne tudi na koreninah na
prevodnem tkivu, vendar so rjavo rdeèe pege
manjše, le 1-2 mm. Povzroèajo gnitje korenin
in propad rastline.
Priporoèila za zatiranje: sajenje odpornih
sort in tretiranje z dotikalnimi fungicidi iz
skupine ftalimidov in triazolov, vendar ni
registriranega pripravka.
096
RDEÈA LISTNA PEGAVOST JAGOD
(Diplocarpon earliana)
Na starejših listih se v deževnih pomladih
pojavijo rdeèe, svetlo obkrožene pege,
velikosti 1-5 mm. Pege se združujejo tako, da
list potemni, se posuši in zguba, robovi pa se
zvijejo navzgor. Bolezen napade tudi listne in
cvetne peclje.
Priporoèila za zatiranje:
sajenje odpornih sort,
spomladi odstranjevanje
starega listja ter tretiranje
spomladi in po obiranju z
bakrenimi fungicidi
(opcija COPTREL 500 v
konc. 0,05 % ali
LABICUPER v konc.
0,25 % v èasu pred
cvetenjem in po obiranju).
BELA LISTNA PEGAVOST JAGOD
(Mycospharella fragariae)
Gliva prezimi v okuženih delih rastlin, okužbe
pa povzroèa predvsem v mokrih obdobjih. Na
listih se pojavijo 2-4 mm velike vijolièno rdeèe
pege, ki kmalu v sredini postanejo belkaste
ter se širijo po celem listju, manj na pecljih in
živicah.
Priporoèila za zatiranje: manjša gostota
sajenja in nižja vlaga v primeru sajenj v tunelih
in kemièno zatiranje s fungicidi iz skupine
ditiokarbamatov (TMTD) in ftalimidov, vendar
pri nas ni nobenega registriranega sredstva.
SIVA PLESEN (Botryotinia fuckeliana)
Gliva prezimi v odmrlih delih rastline in
plodovih ter je najpomembnejša bolezen
jagod, saj moèno vpliva na kvaliteto in
kolièino pridelka.
Slika okužbe: napada vse zelene dele, kot so
cvetovi, zeleni in dozorevajoèi plodovi, cvetna
in rodna stebla ter listi. Cvetovi so najbolj
obèutljivi v stadiju
cvetnega popka, še
posebej v vlažnem
vremenu, porjavijo in
odpadejo. Na zelenih
plodovih nastanejo
svetlo rjave pege, ki
priènejo gniti, na njih
pa se kasneje pojavi
siva plesniva prevleka.
Na plodovih, ki so že prièeli zoreti, se pojavijo
vdrte, vodene pege, ki se v vlažnem vremenu
pokrijejo s sivo plesnivo prevleko, v suhem pa
se posušijo in postanejo usnjate. Okužba na
listih je v obliki neenakomernih nekrotiènih peg,
ki se pojavijo predvsem v vlažnem vremenu.
Priporoèila za zatiranje: tretiranje s fungicidom
PYRUS 400 SC v konc. 0,2 % (20 ml/10 L vode)
v èasu, ko se odpre okoli 5 % cvetov in
tretiranje èez 7-10 dni, odvisno od vremena.
Karenca je 3 dni. Priporoèljiva je tudi
kombinacija s foliarnim gnojilom StoPiCal v
konc. 0,3 % (30 ml/10 L vode), ki poveèa
odpornost plodov na to bolezen.
S tretiranjem priènemo v zaèetku cvetenja in
tretiranje ponovimo še dvakrat.
JAGODNA PEPELOVKA
(Sphaerotheca macularis)
Slika okužbe: prezimi na okuženih delih
rastline in napada liste in cvetove. Na listih se
na spodnji strani pojavijo belkasto sive
Varstvo in prehrana jagode
plesnive prevleke, list se priène zvijati navzgor,
pordeèi in se priène sušiti. Pri zgodnji okužbi
lahko napade cvetove, še posebej pri visoki
vlagi in temperaturi. Cvetovi pordeèijo,
prenehajo rasti in mumificirajo ter se
prevleèejo z sivo-belo plesnivo prevleko. Na
zrelih plodovih simptomi skoraj niso vidni.
Okužbo poveèuje tudi prekomerno gnojenje z
dušikom.
Priporoèilo za zatiranje: uporabimo insekticid
na osnovi tiakloprida v odmerku 0,25 L/ha, ko
opazimo 2-5 % poškodovanih cvetov.
JAJÈASTI RILÈKAR
(Otiorynchus rugosostriatus))
Lièinke hrošèa, velike 0,7-1 cm, belkaste z
rjavo barvo, najprej objedajo korenine, nato
pa se zavrtajo v koreninski vrat, kjer izjedajo
notranjost. Poškodovane rastline venijo, se
sušijo in konèno propadejo.
RJAVI ZAVIJAÈ (Olethreutes lacunana)
Gosenice so temno rjave s èrno svetleèo se
glavo, ki zrastejo do 14 mm. Prvo škodo
povzroèa spomladi, z objedanjem listov,
drugo pa v juliju. Priporoèilo za zatiranje:
Bacillus thuringiensis, vendar ni registracije.
UŠI (Sitobion fragariae-SF, Myzus ascalonicus- MA )
Priporoèila za zatiranje: pridelovalcem je na
voljo sedaj tudi AQ-10 v konc. 0,007 % (0,7
g/10 L vode), primeren tudi za ekološko
pridelavo, uporabljati pa ga priènemo takoj,
ko so ugodni klimatski pogoji in najkasneje,
ko opazimo najveè 3 % okuženih delov
rastline. Presledki med tretiranji naj ne bodo
daljši od 7-10 dni, karenca pa je 24 ur. Zelo
dobrodošel je tudi KARATHANE GOLD v
konc. 0,04-0,06 %, ki odlièno zatira vse
okužbe, pa že tudi pojav pepelovke. Karenca
na jagodi je 3 dni. Za spomladanska tretiranja
do cvetenja se lahko uporabi tudi novo
gnojilo na osnovi aminokislin in žvepla
PROTIFERT ŽVEPLO, ki ga uporabljamo v
konc. 0,25-0,33 %.
JAGODNA OGLATA LISTNA PEGAVOST
(Xanthomonas fragariae)
Slika okužbe: vir okužbe so ostanki okuženih
rastlin v nasadu ali v sami rastlini v prevodnih
tkivih. Rastline okuži skozi stome ali
poškodovane dele rastlin. Najbolj ugodni
pogoji so pri vlažni klimi in temperaturi zraka
o
okoli 25 C. Simptomi se pojavljajo v
prevodnih tkivih, na listih, živicah in èašnih
listih cveta. Na listih se pojavijo simptomi v
obliki nepravilnih peg, velikosti 1-4 mm, med
sekundarnimi žilami. Pege so najprej
klorotiène, kasneje pa se obarvajo temno
zeleno, kasneje postanejo rjavkaste in se
posušijo. Listna ploskev se priène trgati in
izgleda kot prestreljena. Na živicah se ti
simptomi kažejo kot rjavkasta nekrotièna
mesta.
Priporoèila za zatiranje: sajenje zdravega
sadilnega materiala, kemièno pa delno
zašèitimo rastline z uporabo COPTRELa v
konc. 0,05 % (5 ml/10 L vode) ali
LABICUPER v konc. 0,30 % (30 ml/10 L), v
èasu do cvetenja in kasneje po trgatvi v
razmakih na 14 dni do padca temperatur.
JAGODOV CVETOŽER (Anthonomus rubi)
Je hrošèek rilèkar, velik od 3-4 mm, èrnosive
barve ter prezimi pod odpadlim listjem.
Samica v maju vbode v cvetni popek (20-30
cvetov) in vanj odloži jajèece ter rahlo pregrize
cvetni pecelj, da cvet ovene. Po 7-10 dneh se
izležejo lièinke, ki se hranijo z notranjostjo
cveta, èez 3 tedne pa se zabubijo. Naprej se
odrasli hrošèki prehranjujejo z listjem.
Uši z izsesavanjem rastlinskega soka povzroèajo
škodo v zaèetnem razvoju listov. Uši so
prenašalke virusov. SF je rdeèkasta s èrnim
sesalom, velikosti okoli 2 mm, MA pa je
zelenkasta in rahlo kosmata.
Priporoèilo za zatiranje: ob pojavu uši
naselimo larve tenèièaric in drugih naravnih
sovražnikov ali uporabimo BIOloški insekticid
NATURALIS v odmerku 0,75-1,0 L/ha,
uporabimo pa ga lahko do 5 krat v sezoni.
NAVADNA KOPRIVOVA ALI FIŽOLOVA
PRŠICA (Tetranychus urticae)
Pršica, rumenkaste barve in velikosti 0,2-0,25
mm, se na prostem pojavi ob prvih vroèih
dneh. V neprezraèenih plastenjakih se pojavi
zelo zgodaj. Škodo na rastlini povzroèa z
izsesavanjem rastlinskih sokov, posledica pa
so skodrani in navzgor zavihani listièi, ki se
slabo razpirajo, so nepravilnih oblik in kasneje
dobijo bronasto barvo. Tudi rodnost je manjša.
Priporoèilo za zatiranje: ob pojavu tretiramo
z insekticidi na osnovi abamektina v odmerku
0,75 - 1,25 L/ha ali uporabimo BIOinsekticid
NATURALIS v odmerku 0,75-1,0 L/ha.
CVETLIÈNI RESAR
(Frankliniella occidentalis)
Je izredno pomemben škodljivec, predvsem
zaprtih gojitvenih prostorov, manj se pri nas
pojavlja na prostem. Jagodi škodi posredno,
saj s svojim ustnim aparatom strga po
površini cvetov in listov. Zgodnji pojav vpliva
na zvijanje mladih listov in deformacijo plodov.
Priporoèila za zatiranje: v lanskem letu je
kot nujno potrebno sredstvo pridobil
registracijo BIOtièni insekticid NATURALIS v
odmerku 1-1,5 L/ha z možnostjo uporabe
do pet (5) krat letno. Lani je dobil registracijo
tudi BIOtièni insekticid LASER v odmerku
0,45 L/ha z možnostjo uporabe tri (3) krat v
enem letu. Prviè tretiramo, ko opazimo prve
izlegle lièinke oz. takoj po izleganju jajèec.
Tretiranje po potrebi ponovimo èez 7 dni.
POLŽI (Limacidae)
Škodo delajo z objedanjem plodov.
Priporoèila za zatiranje: v okolici (veè kot 2 m)
je dovoljena raba limacida Agrosan-B
POLŽOMOR. Po grebenih med rastlinami
sredstva ne smemo trositi, ampak ga
potrosimo na kovinske pladnje ali PE vreèe, da
niso v neposrednem stiku z zemljo ali rastlinami.
097
FOLIARNA PREHRANA
JAGOD
Jagoda je kultura, ki zelo reagira na
pomanjkanje ali viške hranil. Njena rastišèa so
omejena tudi s pH-jem, ki je najbolj
optimalen med 5,5 in 6,5, spodnja meja je
nekje pri 4,5 (pod to mejo so motnje preskrbe
s kalcijem, magnezijem, kalijem, pa tudi
fosforjem) in zgornja nad 7,2-7,5 pH (nad to
mejo so motnje v oskrbi z mikrohranili železo in mangan).
DUŠIK je pomemben za sintezo aminokislin
ter formiranje proteinov, koencimov ter
nukleinske kisline, sestavina klorofila in ATP.
Pomanjkanje povzroèi bledikasto rumeno
listje, starejši listi in živice pordeèijo, robovi
listja so rdeèi in se pri moènem pomanjkanju
priènejo sušiti, plodovi so majhni.
Pomanjkanje dušika se kaže predvsem na tleh
z visokim ali nizkim pH, na pešèenih in lahkih
tleh, siromašnih s humusom, v sušnih ali
mokrih razmerah (moène padavine ali
preobilno namakanje), dodajanje velike
kolièine še nerazpadle organske mase in
prehitro rastoèe rastline. V primeru
pomanjkanja priporoèamo uporabo novega
poèasi sprošèujoèega dušiènega foliarnega
gnojila SLO-N v kon. 0,25 % ali
PROTEOBOOMa v odmerku 3-4 kg/ha.
FOSFOR je pomemben za transport energije,
formiranje nukleinskih kislin in sintezo
proteinov, sestavni del celiène membrane in
pomemben pri metabolizmu ogljikovih
hidratov. Pri pomanjkanju se kažejo znaki na
listju, ki so mali in temnozeleni, njihova
zgornja ploskev ima kovinski sijaj, spodnja pa
pordeèi. Znižana je kvaliteta plodov kakor
njihova skladišèna sposobnost. Pojav je pogost
na kislih ali baziènih tleh z malo humusa, v
hladnih rastnih pogojih, še posebej na rastlinah
s šibkim koreninskim sistemom, v tleh z nizko
založenostjo fosforja in veliko železa.
Pripravki: priporoèamo, da od prièetka
cvetenja pa do 14 dni pred trgatvijo uporabite
2-3 krat STOPICAL v odmerku 5 L/ha ali
FOSFOCAL v odmerku 5 L/ha. Novo gnojilo
LABICUAJE v odmerku 3 kg/ha uporabimo
samo enkrat v èasu po prvem cvetenju, v
primeru hladnega vremena pa že pred
cvetenjem. Uporaba fosfitnih gnojil je v
zadnjem èasu postala aktualna tudi v pridelavi
jagod, saj bi naj le-ta povišala odpornost na
nekatere gliviène in bakterijske bolezni.
Uporabiti je možno gnojilo LABIFITO v
konc. 0,15-0,30 % ali PROTIFERT fosfit K v
konc. 0,25-0,35 %. Ker vsebujejo fosfit v
kalijevi obliki, se jih lahko uporablja tudi kot
kalijevo gnojilo.
KALIJ je pomemben aktivator encimov,
vpliva na sintezo proteinov, kakor na režim
vode v rastlini ter na vsebnost suhe snovi sladkorjev v plodovih, pa tudi na kolièino
pridelka. Pomanjkanje se kaže v rjavih
obmoèjih na zunanjem robu mladega listja, ki
se poèasi širi proti glavni listni žili. Na starejših
listih so pege vdrte in rjave, pojavijo pa se ob
glavni listni žili. To se pojavlja na kislih, pa tudi
pešèenih in prodnatih tleh, v pogojih
suše/moèe, ilovnatih, slabo zraènih tleh z
098
orehov zavijaè
Jeseni po odpadu listja in
v vegetaciji
po napovedi (ferom.vaba)
ob nastopu stresa
plodièi premera 10 mm in
ponoviti èez 2-3 tedne
samo v primeru šibke
rasti
po zavezanju plodov
pred cvetenjem in po
zavezanju plodov
vsa tretiranja
stres zaradi
zmrzali, suše,
vroèinskih
udarov, toèa
prehrana z
dušikom
poveèanje
vsebnosti
mašèob in
izrazitejši okus
prehrana s
kalijem
poveèanje
odpornosti proti
gliviènim
boleznim,
prehrana s PK
prehrana z
mikrohranili
prehrana s
fosforjem in
kalijem
prehrana s
fosforjem
lešnikar
rak skorje na
orehu
bakterijski ožig
leske
bakterijski rak
leske
september-oktober
bakterijska
pegavost
orehov,
orehova rjava
pegavost ali
antraknoza
bolezen,
škodljivec,
ukrep
Prvo tretiranje opravimo,
ko so vidni prvi zeleni
listièi, drugo pred
cvetenjem ženskih cvetov
in tretje po konèanem
cvetenju ženskih cvetov
oziroma, ko se že pojavijo
prvi plodièi. Zelo
priporoèljivo je opraviti še
èetrto tretiranje in to
takrat, ko plodovi
dosežejo polovico svoje
konène velikosti. Mlade
nasade tretiramo od
brstenja do konca
vegetacije v 3 tedenskih
presledkih.
razvojni stadij
"fenofaza"
0,50
0,30
0,45
FOLIPLUS
LABICUAJE
PROTEOLEAF
0,30
PROTIFERT
ŽVEPLO
0,35
0,20
PHOTREL
PROTIFERT LMW
0,25
SLO N
0,35
0,10
NUTREL ADVANCE
PROTIFERT KALIJ
0,30
30 ml
5 ml
20-25 g
10 L
300 ml
50 ml
200-250 g
100 L
35 ml
30 ml
20 g
25 ml
35 ml
45 g
30 g
50 ml
10 ml
30 ml
15-30 ml
350 ml
300 ml
200 g
250 ml
350 ml
450 g
300 g
500 ml
100 ml
300 ml
150-300 ml
2-3 L/ha
3,5 L
3L
2 kg
2,5 L
3,5 L
4,5 kg
3 kg
5L
1L
3L
1,5-3 L
3L
500 ml
2-2,5 kg
1.000 L
25 dispenzorjev/ha za vsaki rod
0,150,30
0,30
0,05
0,2-0,25
PROTIFERT fosfit K
LABIFITO
NATURALIS
EXOSEX CM
LABICUPER**
COPTREL 500**
CHAMPION 50
WG/WP
PRIPRAVEK
odmerek
OREHA in LESKE
konc.
v%
Orientacijski program varstva in prehrane
ukrep
zatiranje polžev
stres, za boljše cvetenje, veèji
pridelek, boljša barva in okus
dodajanje kalija
dodajanje kalcija
zakljuèevanje rasti,
pospeševanje dozorevanja
in dvig barve ter sladkorja
v stadiju zelenih
poganjkov
prepreèevanje kloroze
poveèanje odpornosti na
botritis, višja trdota, boljša
obarvanost, višji sladkorji,
boljše skladišèenje
izboljšano cvetenje, poveèa
število cvetov, podaljša
trpežnost plodov po biranju
boljša oplodnja,
nedeformirani plodovi
prehrana z dušikom
ozkolistni pleveli ( pirnica)
cvetlièni resar
listne uši
navadna pršica
šèitkarji
jagodov cvetožer
jagodna pepelovka
siva plesen
rdeèa listna pegavost in
jagodna oglata pegavost
(bakterioza)
POLŽOMOR
NU-FILM-17
PROTIFERT LMW
0,025
0,35
0,40
0,30
PROTEOLEAF
0,30
PROTIFERT kalij
0,25
0,40
0,40
25 ml
350 ml
400 g
300 ml
300 ml
250 ml
400 g
400 ml
2
0,2-0,4 L
0,-0,25 L
250 ml
500 ml
300 ml
100 ml
400 g
250 ml
1-2 L
45 ml
100-150 ml
75-100 ml
25 ml
250-330
40-60 ml
3-7 g
200 ml
300 ml
300 ml
50 ml
250-350 ml
50-300 ml
100 L
Odmerek
70-100 g na 100 m
2,5 ml
35 ml
40 g
30 ml
30 ml
25 ml
40 g
40 ml
20-40 ml
20-250 ml
0,2-0,4
25 ml
0,20,25
50 ml
30 ml
10 ml
40 g
25 ml
4,5 ml
10-15 ml
7,5-10 ml
2,5 ml
25-33
4-6 ml
0,3-0,7 g
20 ml
30 ml
30 ml
0,25
0,50
0,30
0,10
0,40
0,25
0,10,15
0,045
0,0750,10
0,025
LABIMOVICAL
PROTIFERT kalcij
PROTEOLEAF
FOLIPLUS
HYDROMAG 500
PROTIFERT ŽELEZO
PROTIFERT kalcij
STOPICAL
GOËMAR BM 86
FOLIBOR L
PROTEOBOOM
SLO-N
AGIL 100 EC
LASER
NATURALIS
tiakloprid
PROTIFERT ŽVEPLO**
KARATHANE GOLD*
AQ-10 – karenca 24 h
0,20
0,30
0,0035
-0,007
0,040,06
0,250,33
0,30
PYRUS 400 SC +
STOPICAL
LABICUPER**
5 ml
25-35 ml
0,250,35
0,05
5-30 ml
10 L
0,05-0,3
konc.
v%
COPTREL 500**
PROTIFERT fosfit K**
LABIFITO**
PRIPRAVEK
* ne priporoèamo mešanje s sredstvi "Protifert"; ** stransko delovanje
po potrebi
vsa škropljenja
(upoštevamo
karenco 30 dni)
med vegetacijo
pred obiranjem
od formiranja
plodov do obiranja
konec poletja
pomanjkanje
magnezija
pomanjkanje železa
2-3 x od prièetka
cvetenja pa 14 dni
do trgatve
beli brst in tik pred
cvetenjem
Pred cvetenjem nato
še 2 x v presledkih na
10-15 dni
pred zaèetkom
cvetenja
do 1. cvetenja in po
obiranju
ob pojavu
ob pojavu
Od zaèetka vegetacije
do cvetenja
ob pojavu najveè 3
% okužbe
ponoviti èez 7-10 dni
5 % odprtih cvetov,
od zaèetka
vegetacije do cvetenja
in po trgatvi do prvih
slan
prièetka vegetacije do prièetka cvetenja)
èrna listna pegavost rdeèa/bela listna
pegavost/bakterioze (uporabljamo jih v èasu od
razvojni stadij
"fenofaza"
0,25 L
3,5 L
4 kg
3,0 L
3,0 L
2,5 L
4 kg
4,0 L
2-4 L
2-2,5 L
2,5 L
5,0 L
3,0 L
1,0 L
4,0 kg
2,5 L
0,45 L
1-1,5 L
0,75-1 L
250 ml
2,5-3,3 l
0,4-0,6 L
30-70 g
2L
3L
3,0 L
500 ml
2,5-3,5 L
0,5-3 L
1 ha
Orientacijski program varstva in foliarne prehrane JAGOD
Program varstva&prehrane jagod, oreha in leske
Prehrana jagode / Varstvo oreha
malo kalija in veliko magnezija.
Pripravki: v primeru pomanjkanja uporabimo
PROTIFERT kalij v konc. 0,25-0,30 % ali
PROTEOLEAF v odmerku 4 kg/ha ali
FOLIPLUS v odmerku 4 L/ha, v èasu
dozorevanja pa z njima dosegamo hitrejše
dozorevanje in višje sladkorje. LABIFITO v
konc. 0,25-0,35 %.
KALCIJ je element delitve in izgradnje celic,
uravnava delovanje celiènih membran ter
njihovo prepustnost. Pomanjkanje povzroèi
posušene vršièke, zgrbanèene vrhove listov s
svetlo rumenimi robovi, malimi plodovi, na
plodovih se pojavijo vdrta mesta z veè
semeni. Plodovi so mehki, netrpežni in
podvrženi gnilobi. Pojav je pogost na kislih
zemljišèih, pešèenih in lahkih pa tudi šotnih
tleh, tleh bogatih z natrijem in aluminijem ter
v sušnih pogojih.
Pripravki: v primeru pomanjkanja uporabimo
PROTIFERT kalcij v konc. 0,25 % ali
STOPICAL v konc. 0,2-0,4 % ali nov MOVICAL
v konc. 0,30 % .
BOR je pomemben za razvoj meristema in
metabolizem ogljikovih hidratov, sintezo
nukleinsklih kislin ter kalitev peloda.
Pomanjkanje povzroèi raztrganine in sušenje
vršièkov mladih listov, zavira sekundarno rast,
zmanjša se premer cvetov in tvorba peloda,
plodovi so mali in deformirani, lahko so na
vrhu suhi. To se lahko pojavi na pešèenih tleh
z veliko dušika in kalcija, v mokrih in suhih
pogojih.
Pripravki: priporoèamo uporabo FOLIBORa
L v odmerku 1 L/ha v èasu belega brsta do
tik pred cvetenjem.
ŽELEZO je pomemben element klorofila in s
tem fotosinteze ter tvorbo proteinov. Njegovo
pomanjkanje vidimo kot rumenkasto
klorotièno mlado listje, še posebej na tleh z
visokim pH, tleh bogatih s kalcijem in bakrom,
v sušnih pogojih. Pripravki: ob znakih
uporabimo PROTIFERT železo ali FOLIFER v
odmerku 2-2,5 L/ha in tretiranje ponovimo
èez 7-10 dni.
VARSTVO LUPINARJEV
OREH
BAKTERIJSKA PEGAVOST ALI OREHOV
OŽIG (Xanthomonas campestris pv. juglandis)
Slika okužbe: je zelo razširjena in pogosta
bolezen oreha. Najveè škode povzroèa v letih
z deževnimi pomladmi v èasu brstenja in v
èasu razvoja malih plodièev. Bakterija prezimi
na drevesu. Okuži vse zelene dele oreha:
moška socvetja (maèice) poèrnijo in se
deformirajo, ženski cvetovi odpadejo, mladi
poganjki poèrnijo na koncu, na listih in listnih
pecljih se pojavijo oglate èrne pege z rumeno
obrobo.
Oboleli listi redko odpadejo. Èe pride do
zgodnje okužbe plodov, le-ti odpadejo. Èe ti
okuženi plodièi ostanejo na drevesu, zelena
lupina in jedrce poèrni. Seveda so takšni
plodovi neuporabni. Èe pride do okužbe
pozno, so ti plodovi uporabni, saj je unièena
samo zelena lupina, ki je zdrizasta in èrna,
mokra, lušèina je olesenela, jedrce pa ostane
zdravo.
OREHOVA RJAVA PEGAVOST ALI
ANTRAKNOZA (Gnomonia leptostyla)
Slika okužbe: druga najbolj važna bolezen
oreha, ki napada predvsem liste in plodove.
Gliva prezimi v odpadlem listju, še posebej pa
je nevarna v mokrih letih. Simptomi okužbe
na listih so okroglasto ovalne pege z rjavim
robom in sivkastim micelijem v sredini. Pri
moèni okužbi se nekroze zlijejo in lahko
zajamejo veèji del listne površine. Tako
MAGNEZIJ je seveda del klorofila,
odgovoren za fotosintezo, metabolizem
dušika in fosforja, sinteze proteinov in
sprejema vode v rastlino. Pomanjkanje se
najprej pojavi na dozorevajoèih, mladih listih v
obliki kloroz na robovih, ki se zvijajo navzdol,
kloroze pa se širijo proti notranjosti in
priènejo sušiti. Plodovi so slabo obarvani in
brez trdote. Pojav je gost na pešèenih in
kislih tleh, bogatih s kalijem, v mokrih pogojih
rasti.
Pripravki: v stadiju zelenih poganjkov
uporabimo HYDROMAG v odmerku 2-4 L/ha
ali PROTIFERT MAGNEZIJ v konc. 0,40 %
ter tretiranje ponovimo 1-2 krat tudi po
cvetenju, èe se kažejo znaki pomanjkanja.
okuženi listi se zvijejo, sušijo in pogosto
predèasno odpadejo. Simptomi na na
plodovih so okroglaste, vdrte nekrotiène
pege, ki so sprva svetle, med letom pa
poèrnijo in prekrijejo velik del zelene lupine.
Ob zgodnji okužbi predèasno odpadejo, pri
poznem pojavu pa v obliki mumij ostanejo na
drevesu še pozno v jesen. Najbolj so podvržene
zgodnje sorte, pozne pa ponavadi uidejo
primarnim okužbam.
Pripravki: za registrirane pridelovalce orehov
je za obe bolezni dovoljen bakreni fungicid
CHAMPION 50 WG/WP v konc. 0,2-0,25 %.
Prvo tretiranje opravimo, ko so vidni prvi
zeleni listièi, drugo pred cvetenjem ženskih
cvetov in tretje po konèanem cvetenju ženskih
cvetov oziroma, ko se že pojavijo prvi plodièi.
099
Zelo priporoèljivo je opraviti še èetrto
tretiranje in to takrat, ko plodovi dosežejo
polovico svoje konène velikosti. Zašèititi je
potrebno tudi mlade nasade. Priènemo takoj
v èasu brstenja in nadaljujemo v presledkih
na tri tedne. Èe je nasad bujen, lahko
opravimo še eno tretiranje v avgustu. Lahko
pa se v teh terminih uporabljajo foliarna
gnojila na osnovi bakra, kot sta COPTREL 500
v konc. 0,05 % ali nov LABICUPER v konc.
0,30 %, ki ima izrazito sistemièno delovanje.
Labicuper lahko uporabljamo tudi med celo
vegetacijo, saj ni fitotoksièen ali depresiven.
RAK SKORJE - globinski (Erwinia
rubrifaciens) in površinski (Erwinia nigrifluens)
Slika okužbe: simptomi se pojavljajo na
deblu in ogrodnih vejah kot globoke razpoke,
iz katerih teèe rdeèerjav do temno rjav
izcedek. Pod prizadeto površino se v les širijo
majhne, okrogle, temno rjave pege. Pri
površinskem raku je prizadeta samo skorja,
les in floem ostaneta zdrava.
Pripravki: vemo, da baker zavira takšne
bolezni, ni pa nobeno sredstvo registrirano,
zato priporoèamo redno uporabo foliarnih
gnojil na osnovi bakra, kot sta COPTREL 500
0,30 %, ki ima izrazito sistemièno delovanja.
OREHOV ZAVIJAÈ (Carpocapsa (Laspeyresia)
amplana)
Slika okužbe: škodo, ki jo dela prvi rod
opazimo kot vihanje konic listov navznoter. V
primeru, da napade mlade plodièe, le-ti
odpadejo. Gosenièice drugega rodu, se na
mestu, kjer se stikata dva ploda, zavrtajo v
plod. Vèasih se zavrtajo tudi na vrhu. Takšni
plodovi so èrvivi in neuporabni.
Pripravki: v lanskem letu je kot nujno
potrebno sredstvo pridobila registracijo
metode konfuzije EXOSEX CM. Za vsaki rod je
potrebno izobesiti 25 hišk z dispenzorji.
OREHOVA MUHA (Rhagoletis completa)
Karantenski škodljivec
Slika napada: v zadnjih nekaj letih je ta
škodljivec naredil ogromno škode, saj proti
njemu ni registriranega nobenega insekticida.
Odrasla muha je dolga 5 mm, telo
rumenkastorjavo, z bledorumenim šèitkom in
rumenimi nogami. Na krilih ima štiri preène
èrte – zadnji dve tvorita èrko V. Pojavlja se od
sredine julija do sredine septembra. Lièinke so
umazano bele barve, brez glave in nog, dolge
0.8 – 1 cm. Lièinke se hranijo z mesom zelene
lupine, ki se zmehèa in poèrni. Notranja stena
mesa lupine se prilepi na olesenelo lušèino.
Èe pride do napada zgodaj, lahko plodovi
tudi odpadejo, jedrca so slabše razvita,
potemnijo, se zgrbanèijo in so grenka. Pri
poznem napadu so prizadete samo zelene
lupine.
Pripravki: kot smo že omenili, ni nobenega
Varstvo&prehrana oreha in leske
delom tudi zlomijo. Na listih so 1-4 mm velike
rjave pege, obkrožene z rumeno.
registriranega sredstva. Nekateri sadjarji si
pomagajo z nastavljanjem insekticidnih vab,
vendar uspešnost te variante ni raziskana.
Insekticidna vaba se raztopi v manjši kolièino
vode, vlije v plastenko od soka ali mineralne
vode, v katero se pred tem na straneh
naredijo luknje za vstop muhe. Druga varianta
je nastavljanje klobuèevinastih vreè,
prepojene z insekticidno vabo, ki se jih obesi
na kole v nasadu.
OREHOVA LISTNA UŠ (Chromaphis
juglandicola)
Slika napada: uš je dolga približno 1 mm,
podolgovata, rumene barve. Najdemo jo na
listih ob listnih žilah, obièajno v kolonijah. Uš
sesa rastlinske sokove, kar povzroèa slabšo
rast. Èe je napad zelo moèan, pride do motenj
v razvoju plodov, kar se odraža na slabši trdoti
lupine.
BAKTERIJSKI RAK LESKE (Pseudomonas
syringae pv. avellanae)
Slika okužbe: Najbolj zanesljiv in prvi vidni
znak so zakrnela moška socvetja. Okuženi
vegetativni brsti imajo porjavele luskoliste,
izgledajo mlahavo in ne odženejo. Prizadete
so lahko tudi debelejše veje in deblo, kjer so
vidne temno rjave lise. Lubje lahko vzdolžno
razpoka. Listi so klorotièni, brez leska. V
konèni fazi lahko propade cela rastlina.
Pripravki: vemo, da baker zavira takšne
bolezni, ni pa nobeno sredstvo registrirano,
zato priporoèamo redno uporabo foliarnih
gnojil na osnovi bakra, kot sta COPTREL 500
0,30 %, ki ima izrazito sistemièno delovanje.
LEŠNIKAR (Balaninus nucum)
Slika napada: je hrošèek in najbolj nevaren
škodljivec leske. Samica izvrta luknjo v lušèino
lešnika, ko je ta že olesenela in v lušèino
odloži jajèece. Lièinka se hrani z jedrcem.
Napaden plod lahko predèasno odpade, še
pogosteje pa se na videz normalno razvija.
Lièinka zapusti plod, ko je še na grmu ali, ko
že pade na tla. Zabubi se šele drugo pomlad.
Pod lesko najdemo lešnike brez jedrc z
znaèilno 1-2 mm veliko luknjico.
Pripravki: ni nobenega registriranega sredstva.
OREHOVA PRŠICA (Eriophyes erinea)
Slika napada: je izredno majhna, cilindrièna
in mikroskopske velikosti, ki se naseli na
spodnji strani lista, med listnimi žilami.
Z izsesavanjem sokov povzroèa na površini
listov mehurjaste izbokline, ki so na spodnji
strani belo-rumenkasto obarvane.
Pripravki: ni nobenega registriranega sredstva
Pripravki: registriran je insekticid na osnovi
uèinkovine tiakloprid v konc. 0,02 %,
uporabimo pa ga lahko dva krat v sezoni in
sicer prviè, ko je preseženo kritièno število (34 hrošèki/grm-metoda stresanja) in drugiè,
tretiranje ponovimo èez 14 dni. Zelo uspešno
pa se lahko uporabi tudi BIOtièni insekticid
NATURALIS. Uporabimo ga tako, da v
mesecu septembru-oktobru tretiramo
zemljišèe pod grmi lešnikov v odmerku
2-3 L/ha pri porabi vode okoli 500 L/ha. S
tem ukrepom zatiramo lièinke, ki prihajajo iz
lešnikov in prehajajo v zemljo na prezimovanje.
Pri tem prehodu se okužijo s sporami glive,
katere na njih izgradijo micelij in jih v èasu
jeseni-zime unièijo.
FOLIARNA PREHRANA
LUPINARJEV (oreh, leska)
LESKA
BAKTERIJSKI OŽIG LESKE (Xanthomonas
campestris pv. corylina)
Slika okužbe: okuži brste, liste in enoletne
poganjke na mladih vejah. Na enoletnih
poganjkih propade del brstov, odmre pa
lahko tudi lubje na poganjkih v okolici
prizadetih brstov. Poganjki se nad prizadetim
Lupinarji, oreh in leska, imajo potrebe po
dušiku okoli 120 kg letno. Ta kolièina se, na
organsko dobro založenih tleh, normalno
sprosti z mineralizacijo, na lahkih in pešèenih
tleh pa ga je vèasih potrebno dodati. Najlažje
je to foliarno, s poèasi sprošèujoèimi
dušiènimi gnojili kot je SLO N v konc. 0,25 %
(250 ml/hl). Uporabljamo jih samo v primeru
potrebe in to vedno samo po cvetenju, ko so
100
plodièi zavezani. Sprotna uporaba pripravkov
na osnovi aminokislin, ki tudi vsebujejo
majhne vsebnosti dušika, stimulativno
vplivajo na prehrano lupinarjev.
Zelo pomembna je prehrana s fosforjem in
kalijem. V primeru uporabe talnih mineralnih
gnojil, le-te uporabimo že jeseni.
Pri uporabi foliarnih gnojil, ki jih lahko
uporabljamo, izbiramo takšna, ki ne vsebujejo
dušika oziroma minimalno.
Uporaba fosfornega gnojila z mikroelementi
LABICUAJE v konv. 0,30 % (300 g/hl)
priporoèamo v èasu pred cvetenjem in po
zavezanju plodov. Zelo uèinkovita so gnojila
na osnovi kalijevega fosfita, ki poleg svoje
vloge prehrane, še poveèajo odpornost na
nekatere gliviène bolezni pa tudi bakterioze.
Na voljo sta dve takšni gnojili in sicer
LABIFITO in PROTIFERT fosfit K oba v konc.
0,30 % (300 ml/hl). Na voljo je še kombinacija
obeh hranil v gnojilu FOLIPLUS v konc. 0,50
% (500 ml/hl). Tudi ta gnojila uporabljamo v
tem terminu. Kalijeva foliarna gnojila
uporabljamo po zavezanju plodov,
priporoèamo pa uporabo gnojila PROTIFERT
KALIJ v konc. 0,35 % (350 ml/hl) ali
PROTEOLEAF v konc. 0,45 % (450 g/hl).
Okus in vsebnost mašèob sta zelo važna
parametra kvalitete lupinarjev. Povišanje tega
lahko dosežemo z uporabo specialnih gnojil
na osnovi žvepla. Uporabljamo jih v dveh
termini in to prviè, v èasu ko plodièi dosežejo
premer 10 mm in drugiè, èez dva do tri tedne.
Na razpolago sta dve gnojili PROTIFERT
ŽVEPLO v konc. 0,25-0,33 % (250-330
ml/hl) in PHOTREL v konc. 0,20 % (200
g/hl), ki pa poleg žvepla vsebuje še veliko
magnezija in mikrohranil.
V primeru pojava raznih kloroz priporoèamo
dodajanje foliarnega gnojila na osnovi
mikrohranil (Fe, B, Cu, Mn, Mo, Zn) NUTREL
ADVANCE v konc. 0,10 % (100 ml/hl).
Èe je napovedana spomladanska zmrzal,
lahko dvignemo odpornost z uporabo
aminokislin kot je PROTIFERT LMW v konc.
0,35 % (350 ml/hl). Uporabimo ga pred
nastopom stresa in še vsaj dvakrat po njem.
Prav tako z njim dvignemo odpornost na
druge oblike stresa, kot je suša, vroèinski
udari, moèa ali toèa.
Varstvo žit
PRIPOROÈILA ZA VARSTVO ŽIT
RAZKUŽEVANJE SEMENA
Da bi prepreèili bolezni, ki se prenašajo s
semenom, je potrebno razkužiti seme pred
setvijo. Znaki bolezni se kažejo že jeseni kot
propadanje mladih rastlinic, po suhih zimah
kot rjavenje stebelc (povzroèitelj fuzarium) in
pa po dolgih, snežnih zimah kot snežna plesen
spomladi. Da bi se izognili okužbam, ki se
prenašajo s semenom ali preko okuženih
ostankov v tleh, uporabimo fungicide za
razkuževanje semena pred setvijo, ki dobro
zatirajo pšenièno trdo snet in fuzarioze. Pod
posebnimi pogoji so dovoljeni fungicidi na
osnovi difenkonazola, pritiokonazola in
tebukonazola, fludioksinila, karboksina in tirama.
ZATIRANJE PLEVELOV
Za zagotavljanje èim veèjih pridelkov in èim
višje kakovosti je potrebno poskrbeti za
uèinkovito zatiranje plevelov. Z letošnjo
sezono naše podjetje ponuja pridelovalcem
popolni program zatiranja plevelov v žitih.
Novost v našem programu bo predvsem
herbicid TOLUREX 50 SC na osnovi dobro
poznane aktivne snovi klorotoluron za
zatiranje predvsem ozkolistnih plevelov in
nekaterih širokolistnih plevelov. Uporabljamo
ga takoj po setvi, vendar pred vznikom. Tako
sedaj TOLUREX 50 SC in MUSTANG 306 SE
predstavljata odlièen tandem za popolno
zašèito žit pred pleveli.
Herbicid TOLUREX 50 SC oz. njegova
uèinkovina klorotoluron je že dalj èasa
prisotna v varstvu žit pred pleveli. Leta nazaj
se je uporabljal že v gotovi kombinaciji, sedaj
pa bo na voljo tudi kot samostojni pripravek,
predvsem zaradi njegove specifiène
uèinkovitosti na doloèene travnate plevele kot
je npr. navadni srakoperec (Apera-spica-venti)
in druge.
Uporabljamo ga na ozimni pšenici in
jeèmenu za zatiranje ambrozije, breskove
dresni, enoletne latovke, gluhega ovsa, laške
ljuljke, modrega glavinca, navadne rosnice,
navadne škrbinke, navadne zvezdice,
navadnega plešca, navadnega srakoperca,
nedišece trirobke, njivske gorjušice, njivske
pasje kamilice, njivske spomincice, njivskega
lisicjega repa, njivskega oklasta, oljne ogršcice,
plazece zlatice, poljskega maka, prave
kamilice, pticje grašice, spomladanske
kokošnice, škrlatnordece mrtve koprive.
TOLUREX 50 SC uporabljamo takoj po setvi,
vendar pred vznikom posevka v odmerku
2,5-4 L/ha.
Proti širokolistnim plevelom, ki predstavljajo
najveèjo škodo za kvaliteto in kolièino
pridelka v žitih, v èasu po vzniku pa vse do
konca razrašèanja in tudi kasneje,
priporoèamo uporabo herbicida MUSTANG
306 SE v odmerku 0,6 L/ha. Odlièno zatira
širokolistne plevele, še posebej tiste, ki ovirajo
žetev, kot sta npr. njivski slak in plezajoèa
lakota. Ima zelo širok spekter, saj zatira
plevele kot so: ambrozija, njivska kurja
èešnjica, kamilice, samonikla oljna ogršèica,
plešec, modri glavinec, metlike, njivski osat,
njivski slak, plazeèa lakota-smolenec, zebrat,
drobnocvetni rogovilèek, njivska spominèica,
poljski mak, dresni, škrbinka, navadna
zvezdica, njivski mošnjak, perzijski jetiènik,
grašice in druge.
MUSTANG 306 SE lahko uporabljamo v žitih
(v ovsu ni registracije, je pa selektiven) od
zaèetka razrašèanja pa do stadija pojava 2.
kolenca, možna pa je uporaba od faze dveh
listov pšenice oz. jeèmena pa do pojava
lista zastavièarja, brez strahu, da bi prišlo do
poškodbe posevka (fitotoksiènost) ali
zmanjšanja pridelka v odmerku 0,4-0,6 L/ha.
Najboljšo uèinkovitost dosežemo, ko so pleveli
v razvojni fazi 2-4 listov.
MUSTANG 306 SE je herbicid, ki je zelo
fleksibilen glede uporabe, saj zagotavlja zelo
zanesljivo delovanje v raznolikih klimatskih in
agrotehniènih razmerah, saj so optimalne
temperature za uporabo od 8o-25o C.
Prav tako lahko uporabimo nov herbicid na
osnovi 2,4-D v obliki estra. To je herbicid
ESTERON, ki manj hlapi, zato je njegovo
zanašanje manjše, prav tako pa ima veliko
manj intenzivni vonj kot ostale oblike, ki so
trenutno na trgu. Formulacija omogoèa hitro
penetracijo v rastlino in že eno uro po
tretiranju ga padavine ne izperejo veè. Tako
kot MUSTANG tudi ESTERON uporabljamo v
èasu od zaèetka razrašèanja pa do stadija
pojava 2. kolenca v odmerku 0,6-1,0 L/ha.
ŽITNA PEPELASTA PLESEN
(Blumeria graminis)
Z intenziviranjem pridelave je postala
pomembna bolezen na pšenici in še posebno
na jeèmenu.
Slika okužbe: najprej so okuženi bazalni deli
listov ali stebla, ko se ti še naslanjajo na
zemljo. Kasneje plesen, vidna kot rahli polegli
kosmièi vate, prekrije vse zelene organe žita,
predvsem liste in pri pšenici tudi plevice.
ko sneg skopni, ker žito prezgodaj dozori,
zrna pa ostanejo drobna in zgubana.
Priporoèila za zatiranje: obilna relativna
zraèna vlažnost pospešuje razvoj te bolezni,
za to jo najpogosteje najdemo na pregostih
in z dušikom pregnojenih posevkih. Pri
moènih okužbah lahko izguba pridelka znaša
od 10-25 %. Opazimo jo po belih vatastih
pegah na pritlehnih listih in delih stebla. Za
zatiranje se odloèimo ob pojavu vidnih
bolezenskih znamenjih oz. v razvojni fazi rasti
stebla/kolenèenje (BBCH 33). Prag škodljivosti
je presežen, ko opazimo bolezenska znamenja
na zgornjih treh listih. Za zatiranje uporabimo
EMINENT 125 EW - 0,8 L/ha ali BUMPER
250 EC - 0,5 L/ha. Tretiranje ponovimo èez 3
tedne.
RJE NA ŽITIH (Puccinia spp.)
Je gospodarsko pomembna bolezen, saj
zmanjša pridelek krušnih žit od 10 do 25 in
veè odstotkov.
Slika okužbe: rje okužijo predvsem liste in
bilke, na katerih so ob pojavu bolezni vidne
temnorjave prašnate proge. Posledice okužbe
se kažejo v zmanjšani teži pridelka in
poslabšanju njegove kakovosti. Spore glive se
širijo zelo naglo in okužijo ogromno število
rastlin hkrati. Žita so ob ugodnih ekoloških
razmerah izpostavljena okužbi skoraj
neprekinjeno. Zaradi teh lastnosti je zatiranje
te bolezni še posebno pomembno.
Priporoèila za zatiranje: zaradi okužb
rastlina izgublja vodo, ker pa je unièen tudi
znaten del listne površine, je zmanjšana tudi
asimilacija. Toplo vreme v maju in juniju (2224°C) in obilje ter razpored dežja pospešujejo
okužbo. Bolezen zatiramo preventivno ali ob
pojavu prvih znakov bolezni. Kurativno
zatiranje ni dovolj uspešno.
Za zatiranje uporabimo EMINENT 125 EW 0,8 L/ha, BUMPER 250 EC-0,5 L/ha ali
DITHANE M 45/DG-2,0 kg/ha.
RJAVENJE PŠENIÈNIH PLEV
(Septoria nodorum)
Slika okužbe: se kaže na listih v obliki
majhnih ovalnih peg, najbolj znaèilna in
nevarna pa je okužba plevic. Zmanjša se
asimilacijska sposobnost nalaganja škroba v
zrnu. Zrna so drobna in imajo zmanjšano
energijo kalivosti. Pridelek se zniža do 30 %.
Priporoèila za zatiranje: prviè ukrepamo
proti tej bolezni soèasno z zatiranjem
pepelaste plesni v èasu kolenèenja, drugiè pa
s tretiranjem proti boleznim klasa v zaèetku
do sredine cvetenja (BBCH 61). Za zatiranje
uporabimo fungicide kot sta EMINENT 125
EW - 0,8 L/ha ali BUMPER 250 EC - 0,5 L/ha.
Okuženi listi propadejo. Še posebno je
nevarna, èe okuži mlade žitne posevke kmalu,
101
Program varstva in prehrane žit
Orientacijski program varstva in foliarne prehrane ŽIT
razvojni stadij
"fenofaza"
razvojni stadij
"fenofaza"
po setvi in pred
vznikom posevka
po vzniku do
razrašèanja (pleveli naj
nimajo veè kot dva
lista, najbolje v fazi
kliènih listov)
jeseni, od dva lista
razgrnjena naprej
ukrep
SREDSTVO
enoletni ozkolistni pleveli
TOLUREX 50 SC
zatiranje ozkolistnih in
širokolistnih plevelov,
žita od 4 listov do konca
razrašèanja
ACTIVUS 40 WG
4,0 kg
prehrana z mikrohranili,
zagotovljena oskrba,
izboljšana odpornost na
nizke zimske temperature
YaraVita ŽITA
1,0 L
ESTERON
zatiranje širokolistnih
marec-maj (od
zaèetka razrašèanja pa plevelov
do pojava drugega
kolenca)
Dognojevanje z manganom
pet stranskih
poganjkov zaznavnih,
do viden zgornji list
(zastavièar), vendar je
še zvit
enakomeren spomladanski
razvoj, kljub nizkim
temperaturam; povišana
odpornost na sušo; povišan
pridelek in kvaliteta
dognojevanje z PK
v èasu prvega kolenca gnojenje z dušikom in
žveplom
ozimna, jara pšenica,
proti poleganju
rž, oves
od zaèetka kolenèenja listne pegavosti
(samo ozimna in jara pšenica)
do polnega cvetenja
april – junij
april-junij
listne uši in rdeèi žitni strgaè
po žetvi
102
0,6-1,0 L
0,6 L
PROTIFERT MANGAN
NUTREL ADVANCE
2-4 L
1L
YaraVita ŽITA
2,0 L
Po potrebi še v fazi zastavièarja in 10 dni
kasneje
1,0 L
LABIFITO
PROTIFERT fosfit K
AZOS 300
PROTIFERT ŽVEPLO
STABILAN
460 SL
DITHANE M-45/DG nt
BULLDOCK EC25
0,5-1,0 L
5,0 L
2,5-3,5 L
0,75-2,0 L
2,0 kg
0,8 L
0,5 L
0,3-0,5 L
MAVRIK
TEPPEKI
0,2 L
140 g
LAST N
15 L
LAST N
+
AZOS 300
NU-FILM-17
PROTIFERT LMW
PROCAL
COPTREL 500
NUTREL ADVANCE
zatiranje plevelov na strnišèu DOMINATOR ultra 360 SL
dognojevanje z bakrom
2,5-4,0 L
MUSTANG 306 SE
pepelaste plesni, rje, sneti,
EMINENT 125 EW
bolezni klasa, jeèmenov
BUMPER 250 EC
l.ožig, rjavenje pšeniènih plev
listne uši
veèja specifièna teža in bolj
v èasu fungicidnega
polna zrna, višje beljakovine,
tretiranja v klas in
green efekt
namesto tretjega
manjši stroški aplikacije,
dognojevanja z
transporta, manipulacije, veèja
dušiènimi mineralnimi
akumulacija kapitala,
gnojili
zajamèen ODKUP
boljša oprijemljivost, prepreèevanje spiranja,
dodajamo tudi herbicidom
zmanjša herbicidni šok in strese zaradi mraza, suše in
toèe
ob pomanjkanju
pomanjkanje kalcija
na kislih zemljišèih
pomanjkanja bakra
odmerek
1 ha
12-15 L
+
3L
0,25 L
3,0-5,0 L
4,0 L
0,5 L
1L
5,0 L
Varstvo žit in koruze
FUZARIOZE (Fuzarium spp.)
Slika okužbe: najbolj oèitna bolezenska
znamenja fuzariozne gnilobe korenin opazimo
po klasenju kot predèasno odmiranje bilk in po
pojavu belih klasov. Fuzarioza klasa se pojavi
po cvetenju, ko posamezni klaski ali ves klas
odmre in postane slamnato rumen.
Fuzariozo klasa pospešuje pogost dež med
klasenjem, preventiva pa je vsekakor širok
kolobar in razkuženo seme. Posledica napada
fuzarioz je pojav mikotoksinov, ki so izredno
škodljivi za èloveka in živali. Fuzarioze priènemo
zatirati že z uèinkovitim razkuževanjem
semena.
V prihodnje se prièakuje tudi veèja kontrola
na prisotnost mikotoksinov pri prevzemu
oziroma prodaji pridelka.
Priporoèila za zatiranje: fuzarioze zatiramo
z razkuževanjem semena in med vegetacijo s
fungicidom EMINENT 125 EW-0,8 L/ha.
JEÈMENOV LISTNI OŽIG
(Rhynchosporium secalis)
Bolezni ustreza hladno in vlažno vreme.
Zaradi sušenja listov se klasi slabo razvijajo in
pridelek je lahko zmanjšan za 30-50 %.
listne uši, žitne stenice in tripse. Za boljšo
oprijemljivost in zaradi prepreèitve spiranja
zaradi padavin, priporoèamo dodajanje
omoèila/lepila NU-FILM-17 - 0,25 L/ha.
LISTNE UŠI
Se posebej lepo razvijajo v toplih in vlažnih
letih in po blagih zimah. Škodo delajo s
sesanjem rastlinskega soka iz listov in kasneje
tudi iz zrnja. Uši so nevarne tudi zato, ker
prenašajo nevarne viruse. Nalet uši se lahko
pojavi že jeseni in že takrat delajo škodo, nato
odletijo na gostiteljske rastline, kjer odložijo
zimska jajèeca. Spomladi se izležejo uši, ki
priletijo na žita in najbolj se razmnožujejo do
mleène zrelosti. Listne uši, ki pri nas napadajo
žita, so velika žitna uš (Sitobion avenae) in
siva breskova uš (Myzus persicae).
Priporoèila za varstvo KORUZE
ZATIRANJE PLEVELOV pri zatiranju
Priporoèila za zatiranje: za zatiranje se
odloèimo, ko je prag škodljivosti presežen in
to je, èe je v èasu cvetenja 5-8 uši na klas ali
veè kot 20 % klasov naseljenih in 7-10 uši na
klas v sredini mleène zrelosti. V primeru
semenskih posevkov in zaradi prepreèevanja
širjenja virusov, je potrebno opraviti zatiranje
že jeseni, èe najdemo v fazi 2-3 listov uši na
osnovi lista v smeri korenin. Za zatiranje
priporoèamo nov aficid TEPPEKI v odmerku
140 g/ha ali BULLDOCK v odmerku 0,3-0,5 L/ha
ali nov MAVRIK - 0,2 L/ha (ni nevaren za
èebele).
POLŽI (Limacidae - polži slinarji, Gastropoda
Bolezen prepoznamo po ovalnih, 1-2 cm
dolgih pegah, s temnorjavo vijoliènim robom.
Priporoèila za zatiranje: EMINENT 125 EW
-0,8 L/ha ali BUMPER 250 EC.
RDEÈI ŽITNI STRGAÈ
(Oulema melanopus)
Je pomembni škodljivec na posevkih pšenice,
jeèmena in še posebej ovsa. Škodo povzroèajo
lièinke, podobne majhnim polžkom, ki
izjedajo listno ploskev. Prag škodljivosti je
dosežen, ko najdemo 1-1,5 lièink na listu
zastavièarju.
Priporoèila za zatiranje: za zatiranje
uporabimo BULLDOCK EC 25 - 0,3-0,5 L/ha
ali nov MAVRIK - 0,2 L/ha (ni nevaren za
èebele), ki poleg žitnega strgaèa zatirata še
STABILAN uporabljamo:
a) v ozimni pšenici v odmerku 2–3,2 L/ha
2
(20–32 ml/100 m na 2–4 L vode) v èasu
od konca razrašèanja do faze prvega
kolenca (29-31 po BBCH). Odmerek je
odvisen od nagnjenosti sorte k poleganju,
gostote posevka in intenzivnosti gnojenja z
dušikom;
b) v jari pšenici v odmerku 2 L/ha
2
(20 ml/100 m na 2–4 L vode) v fazi konec
razrašèanja (29 po BBCH);
2
- v rži v odmerku 2.5 L/ha (25 ml/100 m na
2–4 L vode) v èasu od zaèetka kolenèenja
do razvoja zadnjega lista (31–37 po BBCH);
2
d) v ovsu v odmerku 3 L/ha (30 ml/100 m
na 2–4 L vode) v razvojni fazi prvega
kolenca (31 po BBCH).
Poraba vode na hektar je med 150 in 400 L.
Sredstvo se uporablja samo enkrat na isti
površini, v eni rastni sezoni.
drugi polži)
Povzroèajo škodo na kaleèih in že vzniklih
žitih, zato je potrebno posevke v èasu po setvi
pa do faze dveh listov redno kontrolirati.
Priporoèila za zatiranje: v primeru napada
ukrepamo z limacidom. Priporoèamo uporabo
limacida Agrosan B - POLŽOMOR v odmerku
70-100 g/100 m2, ampak samo na obrobju
posevkov in ne na posevkih samih, saj
nobeno sredstvo ni, za ta namen oz. kulturo,
pri nas registrirano.
REGULIRANJE RASTI ŽIT
Regulatorji rasti se uporabljajo za
prepreèevanje poleganja posevkov. To se
dogaja posebej v letih s toplo zimo, ko
posevki ne prenehajo rasti in kmalu porabijo
hranila, ki so jim bila dodana jeseni. Spomladi
se zato pogosto pojavlja pomanjkanje hranil,
vsako dodajanje hranil, še posebej dušiènih,
pa sproži izredno moèno rast zgodaj
spomladi. Ob nastopu neugodnih klimatskih
pogojev, kot so neurja z moènim dežjem in
vetrom, pride do poleganja posevkov, s tem
pa seveda do izgube kolièine in kvalitete
pridelka. Z uporabo STABILANa, ki je
pridelovalcem dobro poznan, se izognemo
tem izgubam.
103
plevelov v koruzi imamo zelo širok izbor
raznovrstnih herbicidov. Možna je uporaba
talnih herbicidov za hkratno zatiranje
enoletnih travnih in širokolistnih plevelov po
setvi, a pred vznikom koruze, vendar je takšno
varstvo lahko v doloèenih letih zaradi premalo
vlage (padavin) neustrezno ali pa je glede na
plevelno floro potrebno še naknadno
zatiranje veèletnih širokolistnih (njivski slak,
osat) in ozkolistnih plevelov (plazeèa pirnica,
divji sirek). Zaradi tega se vse veè
pridelovalcev odloèa za zatiranje plevelov po
vzniku. Lahko se izvede ukrep zatiranja travnih
plevelov po setvi in pred vznikom koruze in
po vzniku koruze in plevelov opravimo
zatiranje enoletnih in veèletnih širokolistnih
plevelov ali pa uporabimo kombinacijo
herbicidov za zatiranje travnih in širokolistnih
plevelov po vzniku plevelov in koruze.
Za zatiranje enoletnih in nekaterih
veèletnih širokolistnih plevelov v koruzi za
zrnje in silažo priporoèamo uporabo
herbicov MUSTANG 306 SE v odmerku 0,50,6 L/ha ali nov herbicid na osnovi 2,4-D
ESTERON v odmerku 0,6-1,0 L/ha. Uèinek
delovanja ESTERONa na plevele je viden že
nekaj ur po tretiranju. ESTERON manj hlapi,
zato je njegovo zanašanje zelo malo, prav
tako pa ima manj intenzivni vonj kot ostale
oblike, ki so trenutno na trgu. Formulacija
omogoèa hitro penetracijo v rastlino in že eno
uro po tretiranju ga padavine ne izperejo veè.
Optimalni èas je v razvojni fazi koruze, ko ima
le-ta razvitih 4-6 listov.
MUSTANG 306 SE uèinkovito zatira naslednje
širokolistne plevele: ambrozija, njivska kurja
èešnjica, kamilice, samonikla oljna ogršèica,
plešec, modri glavinec, metlike, njivski osat,
razvojni stadij
"fenofaza"
104
0,5-1 L
0,5-1 L
LABIFITO
PROTIFERT fosfit K
prepreèevanje izpadanja semena
(najboljši uèinek dosežemo v
NU-FILM-17
NU-FILM-17
prepreèevanje spiranja
vsa tretiranja
ko je polovica strokov
prešla iz travno zelene
v svetlo zeleno barvo,
to je približno 3 4
PROTIFERT LMW
MAVRIK
tebukonazol
NUTREL ADVANCE
0,5 L ali
split
0,5 L
3,5-4 L
0,2 L
1-1,5 L
1L
1-1,5 L
stres (mraz, suša, toèa..)
luskov klunotaj, repièar
bela gniloba, èrna listna
pegavost, siva plesen, suha
trohnoba
boljša oplodnja
0,3-0,5 L
FOLIBOR L
0,2 L
20 L
4-6 L
2-4 L
2,5-3,5 L
3 kg
BULLDOCK
MAVRIK
èrni kapusov kljunotaj, kapusova
hržica, luskov kljunotaj, repièar,
repièni kljunotaj, stebelni
kapusov kljunotaj
repièar
LAST N
PROTIFERT MAGNEZIJ
HYDROMAG
PROTIFERT ŽVEPLO
PHOTREL
2-4 L
0,5-1 L
PROTIFERT fosfit K
YaraVita OGRŠÈICA
0,5-1 L
0,4 -0,6 L
2-3 kg
2L
0,2 L
1- 2 L
1,5 L
odmerek
1 ha
LABIFITO
tebukonazol
dognojevanje z dušikom
pomanjkanje magnezija
razvoj, izboljšana tvorba cvetnih
nastavkov, povišan pridelek in
vsebnosti olj
dognojevanje s PK
(poveèanje pridelka)
dognojevanje s PK
(poveèanje pridelka)
bela gniloba, èrna listna
pegavost, siva plesen, suha
trohnoba
YaraVita OGRŠÈICA
PHOTREL
MAVRIK
višja odpornost na nizke
temperature, pomanjkanje
magnezija in žvepla, poveèanje
pridelka
AGIL 100 EC
ozkolistni pleveli
enoletni in veèletni
repièni bolhaè
FUEGO
SREDSTVO
enoletni širokolistni in ozkolistni
pleveli
ukrep
po potrebi
v zaèetku cvetenja
pred cvetenjem
od 10 lista dalje do
tvorbe rozete
spomladi po zaèetku
vegetacije
jeseni od stadija 4
listov
faza kliènih listov
Po vzniku ogršèice
(BBCH 10-11) in po
vzniku plevelov
(BBCH 11-12)
po vzniku trav in
ogršèice
razvojni stadij
"fenofaza"
Orientacijski program varstva in foliarne prehrane
OLJNE OGRŠÈICE
pri vseh tretiranjih
8 listov
5-6 listov
4 listi
pred vznikom
razvojni stadij
"fenofaza"
zmanjša herbicidni šok in
strese zaradi mraza, suše in
toèe
dognojevanje s poèasi
sprošèujoèim DUŠIKOM,
poveèa delovanje herbicida
zatiranje širokolistnih plevelov
in
ozkolistnih plevelov
zatiranje širokolistnih plevelov
(najveè 5-6 listov)
razvoj, še posebej pri nizkih
temperatura, pospeši razvoj
korenin, poveèa hektarski
donos in kvaliteto, izboljša
razvoj storža
pomanjkanje bora (B)
dognojevanje z P K
prepreèevanje pritlikavosti in
poveèanje pridelka
ozko in širokolistni pleveli
(tretirati po setvi, pred
vznikom)
ukrep
PROTIFERT LMW
LAST N
foramsulfuron ali
nikosulfuron
MUSTANG
306 SE
+
ESTERON
YaraVita KORUZA
LABIFITO
PROTIFERT fosfit K
FOLIBOR L
NUTREL ADVANCE
NUTREL ADVANCE
PROTIFERT CINK
ZINTRAC 700
ACTIVUS 40 WG
ACTIVUS 40 WG
+ RACER 25 EC
SREDSTVO
3,0-5,0 L
15-20 L
2L
1L
0,6 L
0,6-1 L
3-5 L
1,5 L
1L
0,5-1 L
1L
2-4 L
1L
4 kg
3 kg
0,8-1 L
odmerek
1 ha
Orientacijski program varstva in foliarne prehrane KORUZE
Program varstva in prehrane koruze in oljne ogršèice
105
vsa tretiranja, tudi herbicidna
po vzniku v kombinaciji s
herbicidi, fungicidi in insekticidi
2-3 tedne pred spravilom
po fazi 6. listov 2 krat v
razmaku na 6 tednov
1. faza 6 listov
2. pred strnjenjem vrst
september
julij/avgust/september
junij/julij
tretiranja po vzniku
po setvi/pred vznikom pese
pred setvijo v tla
razvojni stadij
"fenofaza"
AGIL 100 EC
ozkolistni pleveli
PROTEOLEAF (2x)
pospeševanje
dozorevanja, višja
digestija
zmanjša herbicidni šok,
veèji pridelek, višji
sladkor, po toèi
prepreèevanje spiranja
NU-FILM-17
PROTIFERT LMW
PROTIFERT KALIJ
LAST N
LABIFITO
dognojevanje s PK
FOLIBOR L (2x)
pomanjkanje bora
EMINENT 125 EW
EMINENT 125 EW
BULLDOCK EC 25
pesni bolhaè, sovke, uši
pesna listna pegavost
(cerkospora)
pesna listna pegavost
(cerkospora)
AGIL 100 EC
(fenmedifam. desmedifam in
etofumesat)
GOLTIX WG 90 +
GOLTIX WG 90
FOLIBOR L (1x)
SREDSTVO
ozkolistni pleveli
širokolistni pleveli
širokolistni
pomanjkanje bora
ukrep
250 ml
3-5 L
2,5 L
2,5-3,5 kg
10 L
1,5-3 L
1,5-2,0 L
0,8 L
0,8 L
1,0-2,0 L
0,3-0,5 L
1-2 L
1,25-1,5 kg
2 kg
4,0-5,0 L
odmerek
1 ha
Orientacijski program varstva in foliarne prehrane
SLADKORNE PESE
poveèevanje kvalitete in
kolièine pridelka
dognojevanje z PK,
gliviène bolezni
ozkolistni pleveli
enoletni širokolistni in
nekateri ozkolistni pleveli
strune
ukrep
pridelka
kot dodatek insekticidom
za poveèanje uèinka
poveèan pridelek in
kvaliteta
1
koloradski hrošè
listne uši
strune
krompirjeva plesen,
èrna listna pegavost
krompirjeva plesen,
zadnji dve tretiranji
vsa tretiranja, tudi
herbicidna in
desikacijska
za izboljšanje kolièine in
kvalitete pridelka, v
primeru stresnih situacij
kot so suša, toèa ipd.
poveèanje suhe snovi
pridelka
okužba gomoljev
po intenzivni rasti
in za
krompirja in krompirjeva
zadnji dve tretiranji
plesen
v prièetku tvorbe
gomoljev in èez
15 dni
ob pojavu
ob prvem osipanju
po napovedi,
razmak 10-14 dni
v èasu
najintenzivnejše
rasti
debelitev gomoljev pomanjkanje fosforja
Pri vseh
fungicidnih
tretiranjih
nastavljanje
gomoljev (ponoviti
èez 14 dni)
14 dni po vzniku
in ponoviti èez 3-4
tedne
po vzniku
krompirja in
plevela
takoj po sajenju in
pred vznikom
krompirja
takoj po sajenju,
pred zagrnitvijo
razvojni stadij
"fenofaza"
1. grmi 15 cm višine
2. ob prièetku debelitve gomoljev
3. 14 dni po drugem tretiranju
razvojni stadij
"fenofaza"
1
0,25
CHAMPION 50 WG/WP
NU-FILM-17
PROTIFERT LMW
PROTIFERT KALIJ
PROTEOLEAF
0,025
0,35
0,3
0,4
0,5
0,02
RANMAN twinpack
POTATO PLUS
0,18
ELECTIS 75
0,20
0,30
LABICUAJE
DITHANE DGnt/M45
0,5
0,30
0,04
0,02
0,02
0,016
0,18
0,02
0,20
0,30
0,3-0,5
0,1-0,15
0,5-0,6
0,2-0,4
0,25
1,0
konc.v
%
POTATO PLUS
GOËMAR BM 86
LABISYNERGIC
1
LASER
MAVRIK
TEPPEKI
NATURALIS
ELECTIS 75 WG
RANMAN twinpack
DITHANE DGnt/M45
LABICUAJE
YaraVita POTATO PLUS
PROTIFERT fosfit K
LABIFITO
PROTIFERT MAGNEZIJ
HYDROMAG
SLO-N
LAST N
AGIL 100 EC
ali ACTIVUS 40 WG
+ RACER 25 EC
ACTIVUS 40 WG
METRIC
NATURALIS
SREDSTVO
100 L
odmerek
1 ha
2,5 ml
35 ml
30 ml
40 g
50 ml
25 g
2 ml
18 g
20 g
30 g
50 ml
30 ml
4 ml
2 ml
2 ml
1,6 g
18 g
2 ml
20 g
30 g
30-50 ml
10-15 ml
50-60 ml
20-40 ml
25 ml
100 ml
1L
25 ml
350 ml
300 ml
400 g
0,5 L
250 g
20 ml
180 g
200 g
300 g
0,5 L
300 ml
40 ml
20 ml
20 ml
16 g
180 g
20 ml
200 g
300 g
0,3-0,5 L
100-150 ml
200-400
ml
500-600
ml
250 ml
2
250 ml
3,5 L
3L
4 kg
5L
2,5 kg
200 ml
1,8 kg
2 kg
3 kg
5L
3L
400 ml
200 ml
200 ml
160 g
1 L/ha
1,8 kg
200 ml
2 kg
3 kg
3-5 L
1-1,5 L
5-6 L
2-4 L
2,5 L
10 L
100-200 ml/1.000 m oz. 1-2 L
+100 -200ml/1.000 m oz. 1-2 L
2
300 g/1.000 m oz. 3 kg
2
2
500 g//1.000 m oz. 5 kg
150 ml /1.000 m oz. 1,5 L/ha
2
200-300 ml/1.000 m oz. 2- 3 L/ha
2
(tretiramo vrsto in gomolje ob setvi)
10 L
Orientacijski program varstva in foliarne prehrane KROMPIRJA
Program varstva in prehrane krompirja in sladkorne pese
Varstvo koruze, oljne ogršèice in krompirja
njivski slak, plazeèa lakota-smolenec, zebrat,
drobnocvetni rogovilèek, njivska spominèica,
poljski mak, dresni, škrbinka, navadna
zvezdica, njivski mošnjak, perzijski jetiènik,
grašice in druge.
MUSTANG 306 SE uporabljamo v koruzi od 2
pa do 7 razvitih listov koruze. Je popolnoma
selektiven za koruzo in ne povzroèa
fitotoksiènosti ter ne vpliva negativno na
pridelek.
MUSTANG 306 SE je zelo fleksibilen glede
uporabe, saj zagotavlja zelo zanesljivo
delovanje v razliènih klimatskih in
agrotehniènih razmerah, optimalne
o
temperature za uporabo pa so od 8-25 C.
MUSTANG 306 SE je odlièen herbicid s
specifiènim naèinom delovanja, saj aktivna
snov prodre v rastlino v roku 1 ure, rast
obèutljivih plevelov se ustavi 1 dan po
aplikaciji, prvi vidni simptomi (sprememba
barve, zvijanje listov, skrajševanje internodijev)
se pojavijo 3-4 dni po aplikaciji, pleveli pa
potem popolnoma propadejo v roku 2-3
tednov. Je herbicid, ki deluje poèasi, vendar
temeljito. Priporoèa se poraba vode med 150400 L/ha.
in širokolistnih plevelov (slika uèinkovitosti)
OGRŠÈIÈNI SIJAJNIK ALI REPIÈAR
FUEGO v odmerku 1,5 L/ha. Po vzniku oljne
ogršèice uèinkovito zatiramo vse vrste travnih
plevelov s pripravkom AGIL 100 EC v
odmerku 1-1,5 L/ha + NU-FILM-17 v
odmerku 0,25 L/ha.
(Meligethes aeneus)
Je najbolj razširjen škodljivec oljne ogršèice. Je
2-3 mm dolg hrošèek, modrikasto zelene
barve. Samice hrošèkov odlagajo jajèeca v
cvetne brste (ena jih odloži do 200).
VELIKI OGRŠÈIÈNI ALI REPIÈNI
BOLHAÈ (Psylliodes chrysocephala)
Po setvi moramo biti pozorni na napad
škodljivcev, ki jih ima ogršèica precej. Takoj po
vzniku do stadija treh listov so najnevarnejši
bolhaèi. Èe ga ob pojavu ne zatremo, nam
lahko posevek popolnoma unièi. Poškodbe na
rastlini spoznamo po znaèilnih luknjicah na
listih. Lièinke vrtajo do 1 mm debele luknje v
steblo in zaradi tega je rastlina manj odporna
na mraz, raste poèasneje in je podvržena
poleganju in boleznim.
Priporoèila za zatiranje: bolhaèe zatiramo z
insekticidom BULLDOCK EC 25 - 0,3-0,5 L/ha
ali uporabimo nov insekticid MAVRIK - 0,2
L/ha (ni nevaren za èebele).
BRAZDASTI KLJUNOTAJ
Priporoèene kombinacije herbicida
MUSTANG z drugimi herbicidi:
Po vzniku plevelov in koruze (koruza ima
razvitih od 2-7 listov) uporabljamo kombinacijo
Mustang 306 SE v odmerku 0,5-0,6 L/ha
+foramsulfuron 2 L/ha (Equip) ali Mustang
306 SE 0,5-0,6 L/ha + nikosulfuron 1 L/ha.
Seveda so mogoèe kombinacije med zgoraj
naštetimi herbicidi:
- po setvi in pred vznikom koruze lahko
opravimo tretiranje s talnim herbicidom, ki
deluje na enoletne ozkolistne in širokolistne
plevele (priporoèeno na njivah, kjer ni
veèletnih širokolistnih plevelov) ali
- opravimo zatiranje travnih plevelov s
herbicidom na osnovi S-metolaklora ali
dimetenamida in potem, ko koruza razvije 27 listov, uporabimo en herbicid za zatiranje
eno in veèletnih širokolistnih plevelov (npr.
MUSTANG 306 SE) ali
- pa po vzniku koruze in plevelov uporabimo
herbicid za zatiranje eno in veèletnih travnih
plevelov v kombinaciji s herbicidom za
zatiranje eno in veèletnih širokolistnih
plevelov (npr. MUSTANG 306 SE, zg. slika).
luknjice v steblu. Po enem tednu se izležejo
lièinke, ki izjedajo notranjost stebla. Zatiranje
izvedemo 3-5 dni po ulovu prvih 3-3,5 mm
dolgih temnorjavih hrošèkov v rumeno lovno
posodo z insekticidom BULLDOCK EC 25 0,3-0,5 L/ha ali najnovejšim piretroidnim
insekticidom MAVRIK v odmerku 0,2 L/ha.
MAVRIK ni nevaren za èebele in z njim
lahko tretiramo tudi v èasu cvetenja.
(Ceuthorhynchus pleurostigma)
Je do 3 mm dolg in temnosive barve in se
lahko pojavi že jeseni. V steblo tik nad tlemi
samica odloži jajèeca in ko se izležejo lièinke,
žrejo stebelno tkivo. Kot posledica sprotnega
grizenja in zarašèanja se na steblu pojavi
šiškasta izboklina. Èe je posevek zelo
napaden, ga zatiramo že jeseni z insekticidi
kot sta BULLDOCK EC 25 v odmerku 0,3-0,5
L/ha ali pa uporabimo nov insekticid
MAVRIK - 0,2 L/ha (ni nevaren za èebele),
ki pa delujeta tudi na kljunotaja glavnega
brsta, ki je prav tako jesenski škodljivec.
REPNA GRIZLICA (Athalia rosae)
Najnevarnejši napad pagosenic te osice je v
zaèetku oktobra. Pagosenica je po hrbtu
zelena do èrna, po trebuhu pa siva in doseže
dolžino 18 mm. Pri temperaturi 20°C lahko
pagosenica v 24 urah požre dvakrat toliko
listne mase kot je sama težka. Zatiramo jo
soèasno, ko zatiramo repiènega bolhaèa.
STEBELNI KLJUNOTAJ
(Ceutorhynchus napi)
Je prvi nevarnejši spomladanski škodljivec
oljne ogršèice. Konec marca oz. v zaèetku
aprila samice odlagajo jajèeca v navrtane
OLJNE OGRŠÈICE
ZATIRANJE PLEVELOV
Za zatiranje enoletnih plevelov v oljni ogršèici
uporabimo takoj po vzniku plevelov, nov
selektivni herbicid za zatiranje enoletnih ozko
106
Lièinke se prehranjujejo s cvetnim prahom
popkov in pri tem unièijo cvet. Èe pred
cvetenjem najdemo tri hrošèke na cvet, ko se
cvetni brsti razdvajajo, je potrebno izvesti
škropljenje pred cvetenjem z insekticidom
BULLDOCK EC 25 - 0,3-0,5 L/ha ali pa ob
prièetku cvetenja z insekticidom MAVRIK v
odmerku 0,2 L/ha.
MAVRIK ni nevaren za èebele in z njim
lahko tretiramo tudi v èasu cvetenja. Za
boljšo oprijemljivost in zaradi prepreèitve
spiranja zaradi padavin, priporoèamo dodajanje
omoèila/lepila NU-FILM-17 - 0,25 L/ha.
SPRAVILO PRIDELKA
Izgube pridelka pri spravilu oljne ogršèice so
ponavadi velike, predstavljajo pa tudi problem
zapleveljenosti v naslednji gojeni kulturi.
Desikacijo opravimo s herbicidi in s tem tudi
nekoliko prepreèimo delno izgubo pridelka.
Najbolj uèinkovito prepreèevanje izgub pri
spravilu je uporaba NU-FILMa, vendar ta
postopek zahteva posebne stroje, traktorje
jahaèe ali aviotretiranje. NU-FILM-17
uporabljamo za prepreèevanje odpadanja
semen v èasu, ko je polovica strokov prešla iz
travno zelene v svetlo zeleno barvo, to je
približno 3-4 tedne pred spravilom. Najboljši
uèinek dosežemo v split aplikaciji dvakrat s
poloviènim odmerkom NU-FILMa-17 v
odmerku 0,35 L/ha.
KROMPIRJA
ZATIRANJE PLEVELOV
Zatiranje plevelov v krompirju je kljuènega
pomena za kvaliteten in obilen pridelek.
Za zatiranje ozko in širokolistnih plevelov se
uporabljajo herbicidi, ki jih uporabljamo pred
vznikom krompirja in plevela in po vzniku.
Zatiranje plevelov po setvi in pred vznmikom
(PREEM)
Uporabimo lahko herbicid ACTIVUS 40 WG v
odmerku 5 kg/ha ali RACER 25 EC v odmerku
1-2 L/ha. Najnovejši herbicid na našem tržišèu je
Varstvo krompirja
listih na spodnjem delu rastline. Listje z veliko
pegami rumeni in odpade.
METRIC, ki ga sestavljata dve uèinkovini in sicer
metribuzin in klomazon. METRIC je rezidualni
herbicid za zatiranje enoletnih ozkolistnih in
širokolistnih plevelov pred vznikom krompirja
v odmerku 1,5 L/ha pri porabi vode 200-400
L/ha. Uporabljamo ga v èasu pred vznikom
(približno 7 dni) posevka in plevelov (PREEM).
V primeru aplikacije v èasu vznika se lahko
pojavi toksiènost na krompirju.
Po vzniku krompirja uèinkovito zatiramo vse
vrste travnih plevelov s pripravkom AGIL 100
EC 1-1,5 L/ha + NU FILM 17-0,25 L/ha.
KROMPIRJEVA PLESEN
(Phytophthora infestans)
Je najnevarnejša glivièna bolezen krompirja, ki
napada vse zelene dele rastline, vkljuèno z
gomolji. Prezimi v gomoljih, ki so ostali v
zemlji ali pa smo jih posadili z okuženim
semenskim materialom. Nekje v sredini maja
se v deževnem vremenu pojavijo prve
okužbe, katerim sledijo številni naknadni
valovi okužb. Glivi ugaja vlažno in toplo
vreme, v primeru dolgotrajnih deževij, kot so
bila npr. v lanskem letu v severovzhodnem
delu države, pa lahko privede do popolnega
unièenja cime.
V sušnih razmerah poèasi ali pa niè ne
napreduje in ne dela velike škode. Trose, ki se
razvijejo na spodnji listni strani dež izpere na
tla do gomoljev. Gliva gomolje okuži skozi
dihalne organe na povrhnjici.
Slika okužbe: bolezenska znamenja so vidna
kot rumenorjave pege na zgornji strani listov,
ki postajajo temnorjave ali temnosivkaste.
Na spodnji strani listov je ob deževnem
vremenu ali moèni rosi vidna snežnobela
plesniva prevleka. Okužbe na gomoljih so
vidne kot sivorjave, nekoliko vdrte pege. V
okuženih gomoljih zaène odmirati tkivo,
posledica pa je gnitje le-teh.
Priporoèila za zatiranje: pri zatiranju so
najpomembnejša prva tretiranja, kajti z njimi
prepreèimo glivi, da bi se na zaèetku moèno
razširila. Za uspešno varstvo je potrebno
zagotavljanje preventivne uporabe fungicidov
v èasu izvajanja škropilnega programa,
vsekakor pa se moramo ravnati po
priporoèilih protifitoftorne službe. Za prvo in
drugo tretiranje uporabimo v 7-10 dnevnih
razmakih kontaktni fungicid DITHANE M45/DG - 2,0 kg/ha, ki ima odlièno delovanje
tudi proti krompirjevi èrni pegavosti. V èasu
najbolj intenzivne rasti, od zaèetka cvetenja in
ko so vrste strnjene, se priporoèa uporaba
novega dotikalnega fungicida RANMAN v
odmerku 200 ml/ha, ob dodatku 150 ml
posebnega priloženega moèila. Oboje je v
prodaji kot dvojno pakiranje pod imenom
Ranman twinpack, v emblaži za 100 L (novo
v letu 2010), za 1 ha in 5 ha. Ranman je eden
najuèinkovitejših fungicidov za zatiranje
krompirjeve plesni na listju in gomoljih
krompirja. Odlikuje ga odlièno in dolgotrajno
delovanje, s fenomenalno oprijemljivostjo, saj
ga celo do 100 L dežja ne spere. V praksi se
uporablja celo za blokiranje okužbe!
Priporoèamo, da Ranman-0,2 L/ha in
ELECTIS 75 WG -1,8 kg/ha uporabljate v
èasu najbolj intenzivne faze rasti. Electis 75
WG je prav tako novejši fungicid, ki ima
odlièno preventivno delovanje in je prav tako
zelo odporen na spiranje, saj ga ne spere niti
60 L dežja. Po teh fungicidih preidemo zopet
na kontaktne kot so DITHANE M-45/DG 2,0 kg/ha in CHAMPION WG/WP 50 - 2,5
kg/ha. Okužba gomoljev z zoosporami
krompirjeve plesni v èasu pred spravilom
povzroèa veèini pridelovalcev preglavice, zato
se za zadnji dve škropljenji zopet priporoèa
uporaba fungicida RANMAN 0,2 L/ha ali
ELECTIS 75 WG - 1,8 kg/ha (oba s karenco
le 7 dni), saj najbolje zašèitita gomolje pred
okužbo.
Za izboljšanje delovanja vseh fungicidov, si
lahko pomagamo tudi z dodajanjem
doloèenih foliarnih gnojil na osnovi kalijevega
fosfita kot sta LABIFITO v odmerku 1,5-3,0
L/ha in nov PROTIFERT fosfit K v odmerku
2,5-3,5 L/ha. Dodajanje foliarnih gnojil na
osnovi bakra prav tako poveèa delovanje
fungicidom; COPTREL 500 v odmerku 0,25
L/ha in novo foliarno gnojilo na osnovi bakra
LABICUPER v odmerku 3 L/ha s sistemiènim
delovanjem.
ÈRNA LISTNA PEGAVOST
(Alternaria solani)
Je nevarnejša bolezen v bolj sušnih letih,
pojavlja pa se sredi poletja na ostarelem listju.
Slika okužbe: bolezen prepoznamo po
okroglih, precej velikih pegah z znaèilnimi
vzporednimi krogi, ki nastanejo najprej na
107
Gliva lahko okuži tudi gomolje, ki potem v
skladišèu hitro izgubljajo vlago. Prezimi na
okuženih ostankih gomoljev v zemlji in
gomoljih.
Priporoèila za zatiranje: bolezen zatiramo s
pripravki, s katerimi ukrepamo proti
krompirjevi plesni, z dejstvom, da imajo
odlièno delovanje proti tej bolezni fungicidi, ki
vsebujejo mankozeb, kot sta DITHANE M45/DG nt v odmerku 2,0 kg/ha ter ELECTIS
75 WG 1,80 kg/ha.
BELA NOGA KROMPIRJA
(Rhyzoctonia solani)
Gliva prezimi v obliki èrnih sklerocijev na
gomoljih, v tleh in na ostankih drugih
gostiteljskih rastlin. Ugodni pogoji za njen
razvoj so težka in vlažna ter slabo zraèna tla.
Slika okužbe: èe sadimo moèno okužene
gomolje propade, veliko kaleèih cim, zato
grmi vzniknejo zelo pozno in imajo malo
število stebel. Kasneje ta okužena stebla na
prehodu iz zemlje poèrnijo, na njih se naredi
bela plesniva prevleka. Listje v takšnih grmih
je drobno, porumenelo in hitro odpada,
gomolji pa so drobni in radi gnijejo že na njivi.
Priporoèila za zatiranje: najuèinkovitejše je
prepreèevanje z ustreznim kolobarjem, da
sadimo neokužen in razkužen semenski
material, da izboljšamo strukturo tal, jih
naredimo zraèna in prepustna za vodo.
Pogosto rahljanje tal zmanjšuje možnosti za
razvoj glive.
KOLORADSKI HROŠÈ
(Leptinotarsa decemlineata)
Je najnevarnejši škodljivec na krompirju.
Hrošèek je svetlo rumen in ima 10 èrnih prog
po dolžini in je velik okoli 1 cm.
Slika napada: konec aprila oz. v zaèetku maja
prilezejo iz zemlje, kjer prezimujejo in se
naselijo na listju krompirja ter ga objedajo.
Iz izleglih jajèec se razvijejo lièinke, ki najveèjo
škodo delajo v mesecu juniju, saj lahko unièijo
vso listno maso, da ostanejo le še stebla.
Priporoèila za zatiranje: z dovoljenim
insekticidom ukrepamo takoj, ko opazimo
lièinke in po potrebi ponovimo tretiranje èez
5-7 dni. Na voljo so insekticidi na osnovi
Varstvo krompirja in oljnih buè
tiametoksama, metaflumizona, tiakloprida,
lufenurona in velikega števila piretroidov, ki
pa nimajo zadostne uèinkovitosti. Novost v
lanskem letu sta bila insekticida MAVRIK v
odmerku 0,2 L/ha in LASER v odmerku 0,2
L/ha, ki ga lahko uporabljamo tudi v ekološki
pridelavi. Res je, da je iz skupine piretroidov,
vendar ta uèinkovina pri nas še ni bila nikoli
uporabljena, zato lahko raèunamo na njegovo
delovanje. Lahko ga uporabimo samega ali v
kombinaciji s prej omenjenimi insekticidi. Zelo
pomembno je to, da NI nevaren za èebele.
Uèinkovitost vseh insekticidov pa lahko
poveèamo z dodajanjem posebnega
foliarnega gnojila, ki odvraèa škodljivca, da se
prehranjuje s tretirano rastlino. To je
LABISYNERGIC v odmerku 3-4 krat po 0,3
L/ha, ki pa ga lahko uporabljamo tudi v
EKOloškem varstvu.
STRUNE (Elateridae)
So lièinke hrošèev pokalic. Strune se zavrtajo v
gomolje krompirja in delajo ozke rove, v
S in M, še posebej nevarna je siva breskova
uš, ki prenaša virus zvijanja krompirjevih listov.
Priporoèilo za zatiranje: za zatiranje se
odloèimo, ko je prag škodljivosti presežen in
to je povpreèno 50 uši na nepopolno razvitem
sestavljenem listu. Priporoèamo uporabo
novega insekticida TEPPEKI v odmerku 0,16
kg/ha. Upoštevati moramo karenco, ki je
samo 14 dni. V primeru, da zatiramo
koloradskega hrošèa z insekticidom MAVRIK,
bomo istoèasno zatrli tudi uši.
OLJNIH BUÈ
katerih so temnorjavi iztrebki. Takšni gomolji
imajo grd izgled in niso primerni za pripravo
hrane. Pojav strun je iz leta v leto moènejši, na
voljo pa imamo insekticid, formuliran kot
granulat na osnovi teflutrina in BIOtièni
insekticid NATURALIS na osnovi uèinkovine
Beauveria bassiana, ki ga lahko uporabljamo v
ekološki in integrirani pridelavi, prav tako pa
tudi ljubiteljski pridelovalci, saj imajo s tem
škodljivcem najveè problemov. NATURALIS
se uporablja ob sajenju in osipanju, v
odmerku 2-3 L/ha (20-30 ml/100 m2).
Strategija zatiranje je takšna, da ob sajenju
pred zagrinjanjem tretiramo tla in gomolje
v odmerku 2-3 L/ha in 1 L/ha pred
zagrinjanjem. Takšna strategija se je pokazala
kot izredno uèinkovita (enako kot pri uporabi
sintetiènih insekticidov), vsekakor pa je zelo
prijazna naravi.
OPOZORILO: Zelo pomembno je to, da
zadovoljivo uèinkovitost dosežemo le na tleh
z zadostno kolièino organske snovi (humusa),
na kateri se gliva razvije. Na suhih, pešèenih in
prodnatih tleh njegovo delovanje ni
zadovoljivo, ker gliva nima pogojev za razvoj.
Oljna buèa v zadnjem èasu vse bolj zavzema
mesto v poljedelskem kolobarju. Odkar
imamo na razpolago uèinkovite herbicide za
zatiranje plevelov v buèah, se da to kulturo
gojiti tudi na veèjih površinah. Najveèji
problem za pridelovalca buè je uèinkovito
zatiranje plevelov. Pri setvi buè vam
priporoèamo, da se za setev odloèate glede
na vremenske pogoje. Èe je njiva izsušena
in v bližnji prihodnosti padavine niso
napovedane, preložite setev za nekaj dni,
ko bo dovolj talne vlage. Razlog za to je,
ker talni herbicidi, ki jih uporabljamo v
buèah, potrebujejo za svoje uèinkovito
delovanje talno vlago in bi s setvijo in
herbicidanjem v suhih pogojih delovali
nezadovoljivo.
V lanskem letu se je to ponekod dogajalo,
krivda se je pa seveda pripisala uporabljenim
herbicidom. Slišale so se celo opazke, da je
herbicid, nelegalno kupljen v tujini, boljši. Ni
res! Upoštevati je potrebno pogoje pri setvi in
uporabi herbicidov, pa bo delovalo.
LISTNE UŠI
ZATIRANJE PLEVELOV
So zelo pomemben škodljivec, še posebej pri
pridelavi semenskega krompirja, saj prenašajo
viruse. Zadržujejo se predvsem na spodnji
listni strani, z vbadanjem v listno maso in
sesanjem sokov povzroèajo njihovo gubanje,
izloèajo pa tudi medeno roso. Na krompirju
je predvsem pet vrst listnih uši: siva breskova
uš (Myzus persicae), krhlikina uš (Aphis
nasturtii), zelenolisasta krompirjeva uš
(Macrosiphum euphorbiae), grahova uš
(Aulacorthum solani) in šalotkina uš (Myzus
ascalonicus). Vse te vrste prenašajo viruse Y, A,
Za zatiranje enoletnih ozkolistnih in
širokolistnih plevelov (kot so npr. kostreba,
loboda, dresni, plešec, smolenec, …) takoj po
setvi buè priporoèamo uèinkovito in
preverjeno kombinacijo CENTIUM 36 CS v
odmerku 0,25 L/ha + pripravek na osnovi
a.s. petoksamid v odmerku 2 L/ha.
CENTIUM 36 CS je talni herbicid, ki deluje na
plevele v èasu kalitve, pa vse do pojava dveh
kliènih listov ob zadostni talni vlagi. Èe je
suho, lahko z aplikacijo poèakamo in
uporabimo CENTIUM 36 CS vse do razvojne
108
faze 2. lista oljne buèe. S tem podaljšamo
delovanje herbicida.
KUMARNA PLESEN BUÈNIC
(Pseudoperonospora cubensis)
Je najpomembnejša bolezen oljnih buè, ki ji
ustreza toplo in deževno vreme, ne smemo pa
zanemarjati njenega razvoja tudi v hladnem
vremenu, kjer se razvija poèasneje, le da ima
na razpolago dovolj vlage. Gliva je aktivna pri
temperaturah od 9-30 ºC, najbolj pa ji ustreza
temperatura okrog 19 °C.
Slika okužbe: na listju se pojavijo okrogle,
sprva klorotiène pege, ki postajajo kasneje
rjavo rdeèe do temne barve. Pege se med
seboj združujejo in lahko prizadenejo tudi
celo listno površino. Na spodnji strani peg je
umazano modra prevleka trosonoscev in
trosovnikov. Okuženi list se posuši – tkivo je
krhko in razpada pod vplivom vetra ali dežja.
V deževnem vremenu lahko veèina listja propade,
to pa se seveda moèno odraža na kolièini in
kvaliteti pridelka. Znani so primeri, ko se je
pridelek zmanjšal za polovico ali celo veè.
Priporoèilo za zatiranje: med rastno dobo
bolezen zatiramo z ustreznimi fungicidi, kot je
npr. CHAMPION 50 WG/WP v odmerku 2,5
kg/ha. Fungicidom dodajamo sredstvo za
boljše oprijemanje škropilne brozge in
prepreèevanje spiranja, kot je npr. NU FILM 17
v odmerku 1-2 dl/ha. Za poveèevanje
odpornosti rastlin na to bolezen priporoèamo
dodajanje foliarnega gnojila LABIFITO v
odmerku 1,5-3,0 L/ha ali PROTIFERT fosfit
K v odmerku 2,5-3,5 L/ha.
BUÈNA PEPELASTA PLESEN
(Sphaerotheca fusca)
Pojavlja se bolj proti koncu poletja oz. v jeseni
in pri hujši okužbi lahko skrajša rastno dobo
Program varstva in prehrane oljnih buè
Orientacijski program varstva in prehrane OLJNIH BUÈ
razvojni stadij
»fenofaza«
bolezen,
škodljivec,
ukrep
po setvi in
najkasneje do 2
pravih listov
enoletni ozkolistni
in širokolistni plevel
CENTIUM 36 CS
1 – 2 prava lista
kumarna plesen
CHAMPION 50
WG/WP
Pri vsakem
fungicidnem
tretiranju
gnojenje s PK
(poveèanje
odpornosti)
kumarna plesen
2-4 listièi
pepelaste plesni
odmerek
2
100 m
odmerek
2
1.000 m
odmerek
1 ha
2,5 ml
25 ml
0,25 L
0,3
30 g
300 g
3,0 kg
0,2-0,4
20-40 g
200-400 g
3,0-5,0 kg
0,25-0,35
25-35 ml
250-350
ml
2,5-3,5 L
CHAMPION 50
WG/WP
0,3
30 g
300 g
3,0 kg
MOÈLJIVO ŽVEPLO
0,30
30 g
300 g
3,0 kg
KARATHANE GOLD
0,04-0,06
4-6 ml
40-60 ml
0,4-0,6 L
0,0035
0,35 g
3,5 g
35 g
CHAMPION 50 WP
0,3
30 g
300 g
3,0 kg
MOÈLJIVO ŽVEPLO
0,30
30 g
300 g
3,0 kg
KARATHANE GOLD
0,04-0,06
4-6 ml
40-60 ml
0,4-0,6 L
0,0035
0,35 g
3,5 g
35 g
PROTIFERT ŽVEPLO**
0,25
25 ml
250 ml
2,5 L
TEPPEKI
0,01
1g
10 g
100 g
LABICUPER**
0,30
30 ml
300 ml
3,0 L
SLO-N
0,25
25 ml
250 ml
2,5 L
LAST N
1,5
150 ml
1,5 L
15 L
PROTIFERT LMW
0,35
35 ml
350 ml
3,5 L
GOËMAR BM 86
0,30
30 ml
300 ml
3,0 L
NUTREL ADVANCE
0,10
10 ml
100 ml
1L
FOLIBOR L
0,12-0,18
12-18 ml
120-180
ml
1,2-1,8 L
PHOTREL
0,3
30 g
300 g
3 kg
PROTIFERT ŽVEPLO**
0,25
25 ml
250 ml
2,5 L
0,15-0,25
15-25 ml
0,15-0,25 L
1,5-2,5 L
PROTEOLEAF
0,2-0,3
20-30 g
0,2-0,3 kg
2,0-3,0 kg
0,025
2,5 ml
25 ml
250 ml
SREDSTVO
LABIFITO
PROTIFERT fosfit K
AQ-10
kumarna plesen,
bakterijski ožig
2-3 krat v razmaku
10-12 dni
pepelaste plesni
(nadaljujemo po
potrebi)
listne uši
med vegetacijo
bakterioze,
kumarna plesen
Prviè pri 4 listih in
drugiè, ko je še
možen prehod
dognojevanje z
dušikom
AQ-10
pred cvetenjem,
nato vsakih 15 dni
za boljše cvetenje,
veèji pridelek, boljša
obarvanost in
okusnost, stres
vsako tretiranje
mikrohranila
pred in po cvetenju
boljša oplodnja
ko je še možen
prehod
višja vsebnost olja
10-20 dni pred
spravilom
pospeši dozorevanje, plodovi so
bolj èvrsti višja
vsebnost olja
vsa škropljenja
(upoštevamo
karenco 30 dni)
boljša oprijemljivost, prepreèevanje spiranja, boljša
uèinkovitost itd.
NU-FILM-17
po potrebi
zatiranje polžev
POLŽOMOR
med vegetacijo
FOLIPLUS
konc. v
%
70-100 g /100 m2
**stransko delovanje
109
Varstvo sladkorne in krmne pese / Prehrana poljšèin
buè za 2-4 tedne. S tem se seveda moèno
zmanjša pridelek oz. pridelek olja.
Priporoèilo za zatiranje: za zatiranje lahko
uporabimo KARATHANE GOLD v odmerku
0,4-0,6 L/ha ali MOÈLJIVO ŽVEPLO v
odmerku 3 kg/ha ali AQ-10 v odmerku 35
g/ha, stransku uèinek pa ima tudi PROTIFERT
ŽVEPLO v odmerku 2,5-3,5 L/ha.
LISTNE UŠI
Nanje moramo biti pozorni takoj po vzniku,
saj lahko naredijo veliko škodo. Za njihovo
uèinkovito zatiranje lahko uporabite nov
insekticid TEPPEKI v odmerku 100 g/ha.
SLADKORNE in KRMNE PESE
ZATIRANJE PLEVELOV
Sladkorno ali krmno peso praviloma sejemo
za žiti, zato je najbolje, da jeseni na strnišèu
opravimo zatiranje veèletnih trajnih plevelov
(osat, slak, šèavje, pirnica, ..) z neselektivnim
herbicidom DOMINATOR ultra - 5 L/ha +
NU FILM 17- 0,25 L/ha.
Za zatiranje enoletnega širokolistnega in
nekaterih vrst ozkolistnega plevela v
sladkorni pesi priporoèamo herbicid
GOLTIX WG 90, ki ga uporabljamo:
a) tretiranje z deljenimi odmerki pred in po
vzniku sladkorne pese:
- prviè tretiramo po setvi, vendar pred
vznikom sladkorne pese, v odmerku
1,5-2 kg/ha ob uporabi vode 200-300 L/ha
2
(15-20 g/2-3 L vode na 100 m ).
- drugiè tretiramo po vzniku sladkorne pese,
plevel pa je v stadiju kliènih listov, v
odmerku 1,0-1,25 kg/ha ob uporabi
vode 200-300 L/ha (15 g/2-3 L vode na
100 m2);
- tretjiè tretiramo 5-10 dni po drugi uporabi
oziroma preden se posevek strne, plevel
pa je v stadiju kliènih listov, v odmerku
1,25 -1,50 kg/ha ob uporabi vode 200-300
L/ha (15 g/2-3 L vode na 100 m2). Skupni
uporabljeni odmerek sredstva je lahko
2
najveè 3,5 kg/ha (35 g na 100 m ) pri
najveè trikratnem tretiranju v rastni dobi.
- drugiè tretiramo po ponovnem vzniku
plevela v razvojni fazi kliènih listov,
oziroma 5-10 dni po prvem škropljenju, v
odmerku 1,0-1,25 kg/ha ob uporabi
vode 200-300 L/ha (10-15 g na 2-3 L vode
na 100 m2);
- tretjiè tretiramo 5-10 dni po drugi uporabi,
oziroma preden se posevek strne, v 1-1,5
kg/ha ob uporabi vode 200-300L/ha
2
(10-15 g/2-3 L vode na 100 m ).
Skupni uporabljeni odmerek sredstva je
lahko najveè 3,5 kg/ha pri najveè trikratnem
tretiranju v rastni dobi.
Po vzniku sladkorne pese se sredstvu Goltix
WG 90 zaradi boljše uèinkovitosti priporoèa
dodati omoèilo/lepilo NU FILM 17 - 0,25-0,5
L/ha, za uèinkovito zatiranje vseh vrst travnih
plevelov pa graminicid AGIL 100 EC - 1 L/ha.
PESNA LISTNA PEGAVOST
(Cercospora beticola)
V pridelovalnih okoliših pese jo štejejo za
njeno najresnejšo glivièno bolezen. Gliva
okuži predvsem liste, le izjemoma druge
organe.
Slika okužbe: bolezen se najprej pojavlja na
zunanjih, odraslih listih kot drobne, okrogle,
2-3 mm velike sivkaste pege, z rjavordeèim
robom. V obdobjih vroèega in sonènega
vremena se pege hitro širijo in povzroèijo
propad najprej starejših, kasneje mlajših listov.
Bolezen lahko zmanjša pridelek listov,
korenov in vsebnosti sladkorja (tudi do 66 %).
PESNI BOLHAÈ
Je izredno nevaren škodljivec in se pojavi
takoj po vzniku sladkorne pese. Hrošèek je
kovinsko zelenkasto èrne barve, velik 1,5-2
mm. Škodo povzroèa z izjedanjem luknjic v
kliène in prave liste.
Pripravek: BULLDOCK EC 25 - 0,3-0,5 L/ha.
TALNE SOVKE - gosenice teh vrst so
ponavadi prstenasto sive do rjavkaste barve in
se hranijo z nad in podzemnimi deli rastlin. To
so ozimna sovka, ipsilon sovka, njivska sovka
in pšenièna sovka.
LISTNE SOVKE so bolj živahno obarvane,
pogosto zelene ali pisane in se hranijo z
listjem. Na sladkorni pesi so zelo pomembni
škodljivci, saj lahko povzroèijo katastrofalno
škodo. Mednje spada kapusova sovka (ena
2
gosenica poje v svojem razvoju 160 cm listne
površine), zelenjadna sovka (je zelenkasta,
rjava ali sivorjava) in gama sovka (metulj ima
pego v obliki èrke gama).
Pripravki: BULLDOCK EC 25 0,3-0,5 L/ha.
PREHRANA POLJŠÈIN
Priporoèila za zatiranje: optimalni pogoji za
razvoj glive so pri temperaturi 24-26°C in
visoki relativni zraèni vlažnosti. Optimalni èas
za zatiranje napove strokovna služba in je
ponavadi konec prve dekade julija. Èe so
razmere ugodne za razvoj glive, škropljenje
ponovimo po 2-3 tednih. V posameznih letih
je potrebno še tretje škropljenje. Za zatiranje
uporabimo EMINENT 125 EW - 0,8 L/ha.
SIVA LISTNA PESNA PEGAVOST
Za razširitev spektra delovanja na ozkolistni
plevel se priporoèa dodati graminicid (npr.
AGIL 100 EC v odmerku 1 L/ha).
b) tretiranje z deljenimi odmerki samo po
vzniku sladkorne pese:
- prviè tretiramo po vzniku sladkorne pese v
èasu, ko je plevel v razvojni fazi kliènih
listov, v odmerku 1-1,5 kg/ha ob uporabi
vode 200-300 L/ha (10-15 g na 2-3 L vode
2
na 100 m );
spremembo klime lahko postane kar velik
problem. Pojavljati se priène v vroèih, sušnih
letih, z moèno noèno roso.
Slika okužbe: najprej so napadene
posamezne rastline, nato se pa moèno razširi
po njihovi okolici. Na listih sladkorne in krmne
pese se priène pojavljati bela mokasta
prevleka, kasneje listje rumeni in se priène
sušiti. Prisotnost te gliviène bolezni lahko
zmanjša asimilacijsko sposobnost, pospeši
staranje rastlinskih tkiv in s tem zmanjša
vsebnost sladkorja in nižji pridelek.
Priporoèilo za zatiranje: EMINENT 125 EW 0,8 L/ha.
(Ramularia beticola)
Je glivièna bolezen, ki se pojavlja konec
pomladi in v zaèetku poletja, pred pesno
listno pegavostjo, velikokrat pa jo pridelovalci
zamenjajo prav z njo. Gliva prezimi v okuženem
odpadlem listju ali semenu.
Slika okužbe: prvi znaki bolezni se priènejo
pojavljati v vlažnejših pomladih pri
o
temperaturi okoli 17 C. Kažejo se v obliki
nepravilnih rjavosivih peg, temneje obkroženih,
za razliko od pesne listne pegavosti pa pride
do sporulacije na zgornji strani peg.
Priporoèilo za zatiranje: EMINENT 125 EW
- 0,8 L/ha.
PESNA PEPELASTA PLESEN
(Erysiphe betae)
Je v naših krajih redka, vendar glede na
110
Optimalne preskrbljenosti poljedelskih tal se
ne razlikujejo od preskrbljenosti tal trajnih
nasadov, so pa seveda lahko odvzemi in
potrebe glede na razliène kulture zelo razlièni.
pH TAL (reakcija tal)
ima velik vpliv na rastne pogoje rastline,
izkoristek oz. razpoložljivost hranil, strukturo
tal, posebej zraènost in seveda s tem kakovost
in kolièino pridelka. Pri optimalnem pH (6,56,8) je izkoristek hranil kot sta dušik in fosfor
najveèja. V primeru kislih tal lahko z apnenjem
dosežemo tudi boljšo zraènost in rahlost tal,
ki ima za posledico tudi veè kisika v tleh,
izboljša se dostopnost fosforja in kalija, zviša
se vodna kapaciteta tal in zmanjša
zaskorjenost.
Primeri izgube pridelka na moèno kislih tleh
(ph<5) (vir Incona 2008):
- sladkorna pesa ................ - 50 %
- jari jeèmen ......................... - 40 %
- ozimni jeèmen .................. - 40 %
- koruza .................................. - 30 %
- detelja .................................. - 25 %
- ozimna pšenica ............... - 15 %
- ozimna rž ........................... - 15 %
- krompir ............................... - 10 %
Prehrana poljšèin
ZALOŽENOST TAL S HRANILI
Optimalne založenosti tal (razred C) za
posamezna makrohranila so:
- fosfor (P2O5) v 100 gr tal ................... 13-25 mg
- kalij (K2O) v 100 g tal:
16-30 mg na lahkih do srednje težkih tleh
23-33 mg na težkih tleh
- magnezij (MgO) v 100 g tal:
7-10 mg na lahkih tleh
10-20 mg na srednjih do težkih tleh.
Reakcije in rezultati so vidni bolj kot v trajnih
nasadih, saj so poljedelske kulture enoletne
kulture.
Vemo, da je vnos hranil omejen z Uredbo o
mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in
gnojil v tla. Posebej dušik (N) je tisti element,
ki lahko z nepremišljenim gnojenjem
predstavlja problem obremenjevanja okolice,
še posebej podtalnice. V zaèetnih razvojnih
fazah oz. pred dognojevanjem je potrebno
opraviti analizo (N-min) rastlinam dostopnega
dušika v tleh. Mejna vrednost, pri kateri
-1
se naj ne bi dognojevalo, je 21 mg N/kg tal,
kar predstavlja okoli 75 kg mineralnega
dušika na hektar, do globine 30 cm.
Priporoèila v smernicah za Integrirano
Pridelavo Poljšèin (IPL):
- inkorporacija dušikovih gnojil v tla za
zmanjšanje plinskih izgub;
- uporaba sodobnih postopkov za
napovedovanje mineralizacije dušika
- in uporaba poèasi delujoèih dušikovih gnojil.
Omejitve in mejne vrednosti uporabe
dušika na vodovarstvenih obmoèjih
Na vodovarstvenih obmoèjih je po trenutno
veljavni zakonodaji potrebno upoštevati
omejitve pri gnojenju z dušikom. Mejne
vrednosti letnega vnosa dušika v tla so
povzete iz Uredbe o mejnih vrednostih vnosa
nevarnih snovi in gnojil v tla in so razliène za
posamezne kulture:
- ozimna pšenica in oljna ogršèica - 150 kg/ha,
- ozimni jeèmen - 120 kg/ha,
- ozimna rž, jari jeèmen in oves - 80 kg/ha,
- koruza, travinje, krompir idr. - 170 kg/ha.
Navedene vrednosti veljajo za skupen dušik (iz
mineralnih in organskih gnojil).
Seveda se zaradi teh omejitev, ki bodo v
bodoèe verjetno še strožje, pridelovalci vedno
bolj poslužujejo foliarnih gnojil, ki lahko delno
ali pa v celoti zamenjajo klasièno talno
dognojevanje. Uporaba foliarnih gnojil, razen
cenenih dušiènih in aminokislin (Protifert
LMW) v primerih stresa in bora (Folibor L) v
sladkorni pesi, pri nas še ni tako razširjena, kot
v drugih državah Evrope. Z uporabo mikro in
makro hranil v doloèenih fenoloških fazah,
lahko dosežemo visoke in bolj kvalitetne
pridelke. Vendar žal, ponekod pri nas stroka
gleda na to kot nepotrebno in neekonomièno,
sforsirano zaradi “èim veèje” prodaje, problem
je pa v neznanju le-teh.
Cene mineralnih granuliranih gnojil so v
predlanskem leta poskoèile v nebo, nato se
lani umirile in prièele prièele padati, sedaj pa
zopet rastejo. Zelo težko je manevrirati s
kapitalom in kupiti gnojilo, ko bo res
najugodneje, saj ne moremo èakati do tik
pred aplikacijo in kupiti gnojilo. Velik
omejitveni dejavnik pa je še vreme, ki mu je
potrebno prilagoditi tip gnojil. Pomembno pa
je tudi to, da mineralna gnojila preko tal
bazirajo v glavnem na makrohranilih, kot so
dušik, fosfor in kalij, z nizkimi vsebnostimi
mikrohranil, ki pa so bistvenega pomena.
Dodajanje mikrohranil preko tal je skoraj
nesmiselno, saj je ekonomsko in okoljsko
popolnoma nesprejemljivo, pa tudi tehnièno
zelo vprašljivo. To se lahko nadomesti samo s
kvalitetno foliarno prehrano, ki pa jo ,oèitno pri
nas stroka še ni osvojila.
NOVA SPECIALNA FOLIARNA
GNOJILA ZA POLJŠÈINE
Prav iz zgoraj omenjenih razlogov ima naše
podjetje v prodajnem programu veliko
specialnih, posameznih in kompleksnih
foliarnih gnojil, za usmerjeno in uèinkovito
prehrano poljšèin.
Za klasièno dognojevanje z NPK je na voljo
foliarno gnojilo PROTEOBOOM, sestavljeno iz
NPK (20:20:20) in visoko vsebnostjo
mikrohranil.
Ostalo so gnojla s posameznimi hranili, kakor
tudi specifiène kombinacije mikrohranil, tudi s
kakšnim makrohranilom, za toèno doloèeno
kulturo. Linija gnojil YaraVita so prav v ta
namen sestavljena gnojila iz makro in mikro
hranil, ki jih uporabljamo toèno v doloèeni
fenološki fazi, v doloèenem razmerju in
kolièini, ko so najbolj potrebne za razvoj
posamezne kulture za kvaliteten in
kvantiteten pridelek, ki upravièi vlaganja in
prinese dobièek.
YaraVita Žita
Vsebuje: 6,3 % dušika, 26 % magnezija, 13 %
mangana, 5 % bakra in 8 % cinka
YaraVita Koruza
Vsebuje: 44 % fosforja, 7,5 % kalija,
6,7 % magnezija in 4,6 % cinka
YaraVita Ogršèica
Vsebuje: 7,9 % dušika, 5 % bora, 13,3 %
magnezija, 7 % mangana, 4 % molibdena in
10,3 % kalcija
YaraVita Potato plus-krompir,
pa je znan pridelovalcem že iz prejšnjih let in
vsebuje 44 % fosforja, 7,5 % kalija,
6,7 % magnezija, 1 % mangana, 5 % cinka in
1,4 % kalcija.
Zelo zanimiva in uèinkovita je tudi linija gnojil
PROTIFERT, ki so kombinacija aminokislin in
makro ali mikrohranil. Zelo pomembne so
kombinacije z manganom, magnezijem,
cinkom in tudi žveplom, torej mikrohranili, ki
so v pridelavi poljšèin izredno pomembna. V
teh gnojilih je, zaradi aminokislin, poleg uèinka
prehrane dodan še višji uèinek, sistemièno in
antistresno delovanje.
FOLIARNA PREHRANA ŽIT
Do pred kratkim so se v žitih uporabljala v
glavnem dušièna foliarna gnojila v obliki uree.
Mikroelementi kot so baker, mangan,
111
magnezij, žveplo in cink, se pravzaprav
foliarno niso uporabljali. Z novim, modernim
pristopom gnojenja z dušikom in uporabo
specifiènih mikrohranil, bo pridelek višji, kakor
tudi njegova kakovost, saj se v bodoèe nižji
(C) razred zrnja naj ne bi veè odkupoval. Zato
je potrebno s toèno usmerjenim gnojenjem in
uporabo pravih hranil doseèi tržno kvaliteto!
DUŠIK je makrohranilo, ki ga žito zelo dobro
sprejema skozi korenine, še bolje pa skozi
listje. Dušik kot hranilo se uporablja v nitratni,
amonijski in ureièni obliki. Ko je enkrat dušik
vgrajen v rastlinske beljakovine, se ne da veè
ugotoviti njegov zaèetni izvor. Z uporabo
dušika dosežemo višjo specifièno težo zrnja,
veèjega števila zrnja v klasu, bolj polna zrna,
višje beljakovine in podaljšanje vegetacije.
Izkoristek granuliranih mineralnih gnojil je
odvisen od veèih faktorjev, kot so klimatski
pogoji (suša-ni sprejema, padavine-spiranje v
podtalnico), neenakomernost razporeditve
granul na pripravljenem terenu pred setvijo in
še slabša pri dognojevanju posevka (odvisno
od višine posevka), posledica tega je slabša in
neenakomerna izkorišèenost (ponekod
preveè, kar povzroèa poleganje, ponekod
premalo - ni pridelka in nižje beljakovine).
Iz tega vidika priporoèamo, da se osnovno
gnojenje z NPK granuliranimi gnojili opravi
pred setvijo, kasnejša dognojevanja pa se
lahko opravijo s foliarnimi tretiranji.
Priporoèila: za dodatno dognojevanje v èasu
tretiranja pšenice s herbicidom (v èasu prvega
kolenca- npr. MUSTANG 306 SE), pa
priporoèamo uporabo foliarnega dušiènega
gnojila AZOS 300 (60 % žvepla in 15 %
dušika) v odmerku 5 L/ha, predvsem kot
dopolnilno gnojenje z dušikom in za
dognojevanje z žveplom. V ta namen lahko
uporabite tudi novo gnojilo PROTIFERT
ŽVEPLO v odmerku 2,5-3,5 L/ha. Tretje
dognojevanje opravimo s kombinacijo AZOS
300 v odmerku 3 L/ha + LAST N v
odmerku 15 L/ha v èasu tretiranja s
fungicidom (npr. EMINENT 125 EW) ali/in
insekticidom (BULLDOCK 25 EC) v klas.
Dodajanje AZOSa 300 in LAST Na tudi
izboljša delovanje uporabljenih herbicidov, saj
zmanjša pH škropilne brozge. Tako se
izognemo dodatnemu prehodu s strojem in
dognojevanju z dušiènimi mineralnimi gnojili.
Sama aplikacija teh gnojil je v veèini primerov
zaradi višine posevka zelo neenakomerna. Ne
smemo pa prezreti tudi tega, da z uporabo
gnojil, kot sta Last N in AZOS 300 nikakor ne
obremenjujemo podtalnice z nitrati, kar je
seveda prispevek k varovanju okolja.
Prav iz teh razlogov smo pripravili primerjalno
tabelo, v kateri smo negativno ocenili vse
parametre ekonomiènosti z oceno 0-100. To
pomeni, veè toèk prejme vsaka kategorija
slabše je njena ekonomiènost.
Razlaga ocen:
1. Strošek nabave: razmerje pri nabavni ceni
je v prid KANu, saj je za 15 % cenejši;
2. Stroški transporta: so pri LAST N za 90 %
nižji, saj je odmerek 9 krat nižji;
3. Stroški manipulacije: so pri LAST N za
90 % nižji, saj je odmerek 9 krat nižji;
4. Stroški skladišèenja: so pri LAST N za
90 % nižji, saj je odmerek 9 krat nižji;
Prehrana poljšèin
5. Stroški aplikacije: jih pri LAST N ni, ker se
uporablja skupaj z drugimi FFS in foliarnimi
gnojili;
6. Enakomernost aplikacije (distribucije
hranila po enoti površine): aplikacija je pri
KANu (traktorki trosilec) za 20 % slabša;
7. Izgube v suši: so v primeru ekstremne suše
tudi 40 in veè %;
8. Izgube pri moèi: v primeru obilnih in
dolgotrajnih padavin pride do spiranja v
globlje plasti in podtalnico;
9. Obremenjevanje podtalnice z nitrati:
uporaba LAST N popolnoma niè ne
obremenjuje podtalnico.
Pri tem ocenjevanju je KAN zbral kar 685,
LAST N pa le 130 negativnih toèk, kar je 5,3
krat manj! To pomeni, èe pogledamo na ta
ukrep skupno z vsemi parametri ekonomiènosti,
je LAST N definitivno stroškovno, èasovno in
tudi iz stališèa tveganja oziroma izkoristka ter
obremenjevanja narave (podtalnica), bolj
ekonomsko upravièena.
Primerjalna tabela ekonomiènosti LAST N : KAN
Parametri ekonomiènosti
Odmerek na hektar
1. strošek nabave
2. strošek transporta
3. strošek manipulacije
4. strošek skladišèenja
5. strošek aplikacije
6. enakomernost aplikacije
7. izgube v suši
8. izgube v moèi
9. obremenjevanje
podtalnice z nitrati
Rezultat ekonomiènosti
LAST N
15 L
100
10
10
10
0
0
0
0
KAN - 27 % N
150 kg
85
100
100
100
100
20
40
40
0
100
130
685
Moderni naèini aplikacije dušiènih gnojil
Parcele se med seboj moèno razlikujejo, zato
v èasu ekonomije in kapitala šablonska
gnojenja ne dajo zadovoljivih rezultatov.
V svetu se že nekaj let uporabljajo merilni
aparati, s katerimi doloèamo vsebnosti dušika
v rastlini in glede na standard, sorto in druge
parametre doloèimo kolièino in tip gnojila.
Podjetje YARA (prej Phosyn) ima na voljo dva
tipa testerjev in sicer roèni in veliki, traktorski.
Z roènim odèitavamo vsebnosti dušika v
rastlini glede na prosojnost oz. intenzivnost
barve lista, z velikim pa na podlagi odsevnosti
posevka.
primerjajo s podatki kombajna, ki prav tako
beleži natanène podatke o pridelku,
2
dobesedno za vsak m posebej.
Iz obojih podatkov se za prihodnjo setev in
kulturo nato natanèno izdela setveni in
gnojilni naèrt, ki je voden preko raèunalnika in
GPSa v delovnem stroju ter doloèa aplikacijo
(trošenje gnojevke, gostoto setve, trošenje
hlevskega ali mineralnega gnoja, tretiranje
foliarnih gnojil...) natanèno za vsak m2
površine. To ni znanstvena fantastika ampak
realnost, le ogledati si jo potrebno ali pa vzeti
v roke kakšno tujo strokovno literaturo.
FOSFOR je izredno pomemben za transport
energije in tvorbo nukleinskih kislin,
proteinov, je sestavni del fosfolipidov, ki
sestavljajo celièno steno ter za tvorbo
ogljikovih hidratov. Simptomi pomanjkanja se
kažejo v slabem razvoju korenin, vijoliènih
steblih in zavrti vegetativni rasti. Ti simptomi
se posebej kažejo na zelo kislih ali alkalnih
tleh z malo organske snovi, mrzlih in vlažnih
okolišèinah, zemljišèih z majhno založenostjo
s fosforjem, tleh z veliko sposobnostjo vezave
fosforja in tleh z veliko železa.
Priporoèila: LABIFITO v odmerku 0,5-1,0
L/ha ali PROTIFERT fosfit K v odmerku 2,53,5 L/ha ali LABICUAJE v odmerku 3,0 kg/ha.
KALIJ je pomben kot aktivator encimov in
koencimov, sodeluje pri sintezi proteinov,
vpliva na dihanje (stomatska aktivnost) in s
tem na režim vode v rastlini (turgor).
Posledice pomankanja se kažejo kot ovirana
rast, omejene zeleno rumene pege na listju,
rjavenje in odmiranje starih listov, bronasto
rumeni starejši listi jeèmena ter sivo rjave
nekroze na listju. Simptomi se pogosto
pojavljajo na kislih zemljišèih, pešèenih in
lahkih tleh, v sušnih obdobjih ali ob zelo
moènih padavinah, na glinastih tleh z nizko
vsebnostjo kalija in na tleh z visoko
vsebnostjo magnezija.
Priporoèila: LABIFITO v odmerku 0,5-1,0
L/ha ali PROTIFERT fosfit K v odmerku 2,53,5 L/ha ali PROTEOLEAF v odmerku 3,5-4
kg/ha.
MANGAN vpliva na boljše splošno stanje
Veliki senzor kartografsko preko GPSa beleži
tudi vse podatke o potrebi po gnojenju za
vsako površino. Ti podatki se natanèno
tleh pri prekomerni uporabi glifosatnih
herbicidov.
Znaki pomanjkanja: analiza tal še ne pove ali
je dovolj ali premalo mangana v tleh, ampak
samo ali je prisoten ali ne. Velikokrat rastline
pri pomankanju ne kažejo znakov, moteni pa
so doloèeni fiziološki procesi, ki so v veèini
primerov slabši in nižji pridelek.
Pomanjkanje mangana se kaže:
- kot rumenenje posevkov, predvsem jeèmena
na lahkih tleh, s tem da kolesnice ostajajo
zelene;
rastline, njeno boljšo prezimitev, razrašèanje,
poveèa odpornost na bolezni ter na boljšo
kvaliteto zrnja. Pomanjkanje se ne kaže samo
v z manganom slabo založenih tleh, ampak
tudi v najbojših poljedelskih tleh. Vzrok za
slabo preskrbljenost rastlin s tem
mikrohranilom je v:
- visoki pH vrednosti tal (preko 6 na pešèenih
in preko 7 na glinastih tleh),
- na apnenèastih, karbonatnih, slabo
sorbtivnih, premoèno prerahljanih in
prezraèenih tleh;
- na tleh z izredno visokim deležem organske
mase (dovoz hlevskega gnoja, gnojevke,
slame, zeleni podor, ...),
- pa tudi v tleh, kjer priènejo prevladovati
oksidirajoèi mikroorganizmi, ki se pojavijo v
112
- v slabši fotosintezi, zavrtosti v rasti in zoženo
razmerje korenine : steblo;
- rastline so veliko bolj dovzetne za kisikove
radikale, posledica so bledenje oz. toèkovno
formiranih kloroz, še posebej v stresnih
razmerah (vroèina, suša, osvetlitev);
- pelodu se zmanjša sposobnost kalitve;
- pomanjša se sinteza beljakovin;
- pomanjša se izgradnja vošèene plasti, ker je
zavrta sinteza beljakovin;
- s tem se pomanjša odpornost na bolezni kot
so listni ožig, snežna plesen ....
Priporoèila: v primeru takšnih simptomov si
lahko pomagamo na dva naèina. Prvi je
uporaba fungicida DITHANE M45/DG v
odmerku 2 kg/ha v fazi kolenèenja ali
uporabo foliarnih gnojil kot je YaraVita žita v
odmerku 1-2 L/ha ali PROTIFERT MANGAN
v odmerku 2-4 L/ha ali NUTREL ADVANCE
vsaj 2 krat v odmerku 1 L/ha ali MANTRAC
500 v odmerku 1 L/ha, v èasu od pojava 4-6
listièev do sredine razrašèanja. Pri uporabi
manganovih gnojil, se odsvetuje uporaba
rastnih regulatorjev. Na slabo založenih tleh,
se pomanjkanje mangana težje in dalj èasa
popravlja.
BAKER je pomembno mikrohranilo, ki vpliva
na kvaliteto in število zrn v klasu. V primeru
pomanjkanja manjkajo zrna v klasu. Obstaja
korelacija s slabo rastjo korenin, suhostjo tal,
in visokimi odmerki N v povezavi s
pomanjkanjem bakra. Pomanjkanje bakra se
kaže v skrivljenem zastavièarju in mladih
listièih, manjšem številu zrn v klasu, listne
konice postanejo bele in ovenele.
Konice listov takšnih rastlin postanejo nitasto
bele in odmirajo, rastline padajo, ker je
olesenitev zavrta. Zmanjša se odpornost proti
gliviènim boleznim, posebej pepelovki,
Prehrana poljšèin
cvetenje in zorenje kasni, kaže se tudi uvelost
rastlin.
Priporoèila: v primeru takšnih simptomov
priporoèamo uporabo foliarnega gnojila
COPTREL 500 v odmerku 0,25-0,5 L/ha v
stadiju od dveh listov pa do pojava drugega
kolenca. Prav tako bi v poštev prišla tudi
uporaba novega foliarnega gnojla LABICUPER
ali YaraVita Žita ali NUTREL ADVANCE vsaj
2 krat v odmerku 1 L/ha. Pri slabi preskrbi z
bakrom lahko gnojimo preko tal. Pri tem je
velika kontaktna površina med koreninami in
bakrom pomembnejša kot dobra topnost
gnojila. Najbolj enakomerna aplikacija je
uporaba gnojil, ki jih uporabimo ob tretiranju
s herbicidi ali samostojno pred obdelavo tal.
Priporoèamo uporabo NUTREL ADVANCE v
odmerku 15 L/ha.
MAGNEZIJ vpliva na boljše splošno stanje
rastline in boljšo kvaliteto zrnja. Simptomi
pomanjkanja so svetlozelene in rumene proge
na listih, najprej se kažejo na starih listih, listje
odmira predèasno, zavirana je vegetativna
rast. Ti simptomi so vidni na zemljišèih z
veliko organske snovi in visokem pH ter v
obdobjih z nizkimi temperaturami in veliko
padavinami. Priporoèila: HYDROMAG 500 v
odmerku 2-4 L/ha ali PROTIFERT
MAGNEZIJ v odmerku 5-6 L/ha v stadiju 2
razvitih listov, po potrebi še po konèanem
cvetenju ali YaraVita Žita v odmerku 2 L/ha.
ŽVEPLO je pomemben element, ki mu
posveèamo premalo pozornosti, še posebej v
sušnih ali mokrih klimatskih pogojih, saj je
takrat njegov sprejem oviran. Glede vsebnosti
beljakovin v pridelku, ki bo v bodoèe definitivno
velik faktor odkupa, pa bo vsak pridelovalec
razmislil o dobri prehrani svojih posevkov.
Znaki pomankanja: pomanjkanje žvepla se
kaže v ovirani, zavrti rasti, poznem dozorevanju,
rumenkastih progah po celem listu, najbolj
obèutna pa je nizka vsebnost beljakovin v
zrnju. Ti znaki so še posebej vidni na kislih,
pešèenih in z organsko snovjo siromašnih
zemljišèih. Pri pomanjkanju žvepla se zmanjša
fotosinteza za 50-60 % in to ne samo na
mladih, ampak tudi na starih listih in s tem je
sinteza beljakovin lahko nižja za do 50 %.
Žveplo mora biti na razpolago celo rastno
dobo, najpomembnejše pa je v èasu
razrašèanja do pojava prvega kolenca, saj ga
samo tako lahko rastline v zadostni kolièini
akumulirajo v koreninah, od koder ga potem v
èasu polnjenja zrna lahko koristijo. Najveèja
potreba po žveplu je v èasu polnjenja zrnja in
èe ga takrat primanjkuje, se endosperm razvija
le 8 dni po cvetenju, èe pa je žvepla dovolj pa
kar 25 dni. To pa obèutno vpliva na kolièino in
kvaliteto pridelka. Da rastlina lahko sprejme
žveplo, mora le ta biti v anhidridni obliki.
Priporoèila: uporaba foliarnega gnojila AZOS
300 v odmerku 5 L/ha ali PROTIFERT
ŽVEPLO v odmerku 2,5-3,5 L/ha v èasu
uporabe herbicidov, v èasu razrašèanja do
pojava prvega kolenca (npr. MUSTANG 306
SE) in še enkrat v odmerku 3 L/ha v
kombinaciji z LAST N, v èasu tretiranja v klas.
CINK je zelo pomemben element za encimatske procese, saj vpliva na fazo oplodnje in s
tem na število zrn v klasu ter na kvaliteto pridelka.
Slika pomanjkanja: pomanjkanje se kaže kot
ovirana rast, ograjenimi pegami/nekrozami
vzporedno z listnimi žilami, rumeno oranžnimi
niansami rastline v zgodnjem razvojnem
stadiju. Proizvodnja ogljikovih hidratov je
zmanjšana, pri izredno moènem pomanjkanju
pride celo do zastoja fotosinteze. Prihaja do
motenj v hormonskem ravnotežju rastline in
le-te lahko ostanejo pritlikave. Slabo so razviti
prašniki in s tem kaljivost peloda, odpornost
proti fuzariozam in boleznim stebla pade.
Simptomi so vidni na zemljišèih, ki so bila
moèno apnena, z veliko organske snovi,
fosfatov, moènim gnojenjem s fosfornimi
gnojili in visokem pH ter v obdobjih z nizkimi
temperaturami in veliko padavinami. Najprej
so vidni na mladih listih, rastlina sili v silno
obrašèanje in tvorbo majhnih listov.
Priporoèila: v takšnih primerih priporoèamo
uporabo foliarnega gnojila ZINTRAC ali
PROZINC v odmerku 1 L, kg/ha ali YaraVita
Žita ali PROTIFERT CINK v odmerku 2-4
L/ha NUTREL ADVANCE vsaj 2 krat v
odmerku 1 L/ha od stadija 4-6 listov pa do
konca razrašèanja.
BOR je mikrohranilo, ki v rastlino prehaja
predvsem preko tal. Vendar pri pomanjkanju
prihaja do problemov zaradi njegove slabe
mobilnosti iz starih v mlade liste.
Pomanjkanje se kaže samo na tleh z izjemno
nizkimi vsebnostimi bora, na tleh z visokim pH
(na pesku nad 6,2 in na glinenih tleh nad 7), saj
je bor v takih primerih popolnoma nemobilen.
Pri pomanjkanju so mnoge funkcije v rastlini
motene, kot npr.:
- poveèana nagnjenost rastline, saj celiène
stene niso stabilne,
- korenine so kratke in skuštrane,
- problemi z oplodnjo in
- slaba odpornost na bolezni.
Priporoèila: uporabimo lahko FOLIBOR L v
odmerku 1-1,5 L/ha ali YaraVita Žita ali
NUTREL ADVANCE vsaj 2 krat v odmerku 1
L/ha. Preko tal (samostojno ali v kombinaciji s
herbicidi) lahko se uporabi NUTREL
ADVANCE v odmerku 15 L/ha.
drugaèe kot s klasiènim dognojevanjem preko
tal. Uporaba specifiènih gnojil z makro in
mikrohranili se poèasi prebuja tudi pri nas.
Uspešno so jih prièeli uporabljati „bolj
napredni“ tehnologi in kmetje, ki spremljajo
tehnološka dogajanja v sodobnih kmetijskih
državah in želijo pridelati veè in boljše.
DUŠIK je makroelement in je pomemben za
tvorbo aminokislin, za formiranje proteinov,
koencimov in nukleinske kisline ter klorofila in
sintezo ATP. Njegovo pomanjkanje povzroèi
zaviranje vegetativne rasti in formiranje
storža, listi so kratki in pokonèni, povzroèa
kloroze in nekroze na starejših listih, steblo pa
lahko pordeèi. Vzroki za to so lahko nizek ali
visok pH tal, pešèena in rahla tla z nizko
vsebnostjo organske mase, pojav suše ali
moèe, dodajanje velike kolièine nepredelane
zelene mase in prehitra rast.
Redno prehrano in pomanjkanje lahko delno
nadomestimo tudi s foliarnimi gnojili na
osnovi dušika. Do sedaj je bila pri nas praksa
tretiranja z ureo ali uanom, najnovejša gnojila
pa so v obliki poèasi sprošèujoèih gnojil, kot je
LAST N. Za redno gnojenje pred setvijo se
priporoèa polovièen odmerek mineralnega
granuliranega gnojila.
Priporoèila: LAST N lahko uporabljamo v
enem obroku in to 15 L/ha v èasu uporabe
herbicidov v postu (MUSTANG 306 SE), bolje
pa je v dveh odmerkih in sicer prviè v fazi 4
listov v odmerku 5 L/ha in ponovimo v roku
10-14 dni z odmerkom 10 L/ha. LAST N
moèno poveèa delovanje herbicidov, ne
povzroèa ožigov in deluje kot moèilo.
FOSFOR je izredno pomemben za transport
energije in tvorbo nukleinskih kislin,
proteinov, je sestavni del fosfolipidov, ki
sestavljajo celièno steno ter za tvorbo
ogljikovih hidratov. Simptomi pomanjkanja se
kažejo v šibkih rastlinah, zavrtih v rasti, rdeèe
vijolièno obarvanih steblih in listih ter
temnorumenih klorotiènih in nekrotiènih lisah.
YaraVita Žita uporabljamo prviè
jeseni, v razvojni fazi žit BBCH 12
(dva lista razgrnjena), v odmerku 1 L/ha.
Drugiè (najbolj priporoèljiv termin) ga
uporabljamo v razvojni fazi BBCH 25-37 (pet
stranskih poganjkov zaznanih) v odmerku 2
L/ha in tretjiè le po potrebi v razvojni fazi
BBCH 39-49 (stopnja zastavièarja, ploskev
zgornjega lista zravnana, viden jezièek pa do
vidne so prve rese) v odmerku 1 L/ha. V
primeru ugotovitve pomanjkanja mangana,
lahko v tej fazi uporabimo Mantrac 500 v
odmerku 0,3-0,5 L/ha.
FOLIARNA PREHRANA KORUZE
Prav tako kot pri žitih je bilo vèasih edino
foliarno gnojenje z urejo. V letih s toèo se je
poèasi prièel uporabljati tudi Protifert LMW,
ki je blažil posledice stresa in škode. Velik
korak naprej v zadnjih treh letih je uporaba
foliarnega gnojila LAST N, ki je preprièal
pridelovalce, da se da nekaj narediti tudi
113
Priporoèila: v primeru pomanjkanja in za
boljšo prehrano lahko uporabimo LABICUAJE
v odmerku 3 kg/ha ali YaraVita Koruza v
odmerku 3-5 L/ha ali LABIFITO v odmerku
0,5-1,0 L/ha ali PROTIFERT fosfit K v
odmerku 2,5-3,5 L/ha, v stadiju 4-8 listov v
kombinaciji s herbicidi.
tem na režim vode v rastlini (turgor). Posledice
pomanjkanja vidimo kot zavrto vegetativno
rast, kloroze in rjave nekroze na robovih,
predvsem starejših listov ter rdeèe lise na
spodnjem delu stebla in pazduhah listov. Za
prepreèevanje lahko uporabimo v stadiju 4-8
Prehrana poljšèin
listov PROTEOLEAF v odmerku 4 kg/ha ali
pa PROTIFERT kalij v odmerku 2,5 L/ha ali
LABIFITO v odmerku 0,5-1,0 L/ha ali
PROTIFERT fosfit K v odmerku 2,5-3,5
L/ha.
BOR je izredno pomemben element
predvsem za rast meristemskega tkiva,
metabolizma ogljikovih hidratov, sinteze
nukleinskih kislin in kalitve peloda.
Pomanjkanje povzroèi zmanjšano število zrn,
ki so slabše razvita, moèno zaviranje celotne
vegetativne rasti, kar se kaže tudi v krajših
internodijih, pri moènejšem pomanjkanju so
storži tudi kratki in ukrivljeni in na listju se
pojavijo menkasto bele pege. To se pojavlja
predvsem na pešèenih tleh, pri visoki
vsebnosti dušika in kalcija ter v hladnih ali
sušnih pogojih. Za prepreèevanje v stadiju 4-8
listov uporabimo FOLIBOR L v odmerku 1,52 L/ha.
CINK je pomemben za pravilen potek veliko
encimatskih procesov, sinteze nukleinskih
kislin in metabolizma auksinov. Pomanjkanje
povzroèi rumene klorotiène pasove vzdolž
sredinske žile, ki se priènejo najprej na osnovi
mladih listov. Vzrok so zelo humozna tla z
visokim pH in veliko fosforja ter v mokrih
pogojih. Rastlina pri moènem pomanjkanju
priène rdeèeti, število internodijev se zmanjša,
storži pa so le delno napolnjeni.
Za prepreèevanje pomanjkanja tretiramo v
stadiju 4-8 listov s foliarnim gnojilom
ZINTRAC 700 v odmerku 1 L/ha ali
PROTIFERT CINK v odmerku 2-4 L/ha ali
NUTREL ADVANCE v odmerku 1 L/ha ali v
tla z odmerkom 15 L/ha.
Uporaba
YaraVita Koruza
Specialno foliarno gnojilo YaraVita koruza
uporabljamo v razvojni fazi 4-8 listov
koruze v odmerku 3-5 L/ha, skupaj z
drugimi FFS, ki se takrat uporabljajo.
FOLIARNA PREHRANA
OLJNE OGRŠÈICE
Poleg osnovnih makro elementov dušika,
fosforja in kalija, so pri pravilnem razvoju zelo
pomembna mikrohranila, da se doseže
zadosten in kakovosten pridelek z visoko
vsebnostjo olja.
Makrohranila Za pridelek okoli 3 tone
semena oljne ogršèice so potrebe po
makrohranilih sledeèe: dušik - 210 kg, fosfor
75 kg in kalij do 300 kg.
Priporoèila za foliarno prehrano: v èasu od
èetrtega lista dalje, ko uporabljamo druga
foliarna hranila, lahko dodajamo tudi dušik.
Priporoèamo uporabo LAST N v odmerku
10 L/ha. Spomladi dodajamo dušik v èasu od
desetega lista dalje pa do razvoja rozete. V
tem èasu naj bo odmerek LAST N 20 L/ha.
FOSFOR manjka na velikem številu njiv,
simptomi pomanjkanja pa se ne pokažejo
takoj, saj je rastlina v stanju nekaj èasa èrpati
hranilo iz bolje preskrbljenih organov in ga
premešèati v organe, kjer ga primanjkuje. Do
zmanjšanja aktivnosti rastline in tudi do
nižjega pridelka prihaja tudi brez pojava
simptomov pomanjkanja.
Znaki pomanjkanja:
- neenakomeren vznik rastlin
- zavrta, slaba rast rastlin ki zaostajajo v rasti,
pritlikava rast
- šibko razrašèanje rastlin in slab razvoj korenin
- listi so temno modro-zelene barve brez
sijaja
- od listnega peclja se listi razbarvajo do
nenaravno rdeèe oz. vijoliène barve
- spodnji listi prezgodaj odpadajo
- rastlina daje togi-trd videz
- rastlina ima zapoznelo cvetenje in dozorevanje
- rastlina ima tanka stebla in majhne ozke liste
- slabši cvetni nastavek in mali nerazviti cvetovi
- majhna semena in luski (slaba zakrnela
semena).
Priporoèila za prehrano: fosforna gnojila
lahko uporabljamo že jeseni v èasu od
èetrtega lista dalje. V tem èasu priporoèamo
gnojila na osnovi kalijevega fosfita, kot sta
LABIFITO ali PROTIFERT fosfit K, oba v
odmerku 0,5-1,0 L/ha. Kombiniramo jih s
FFS in drugimi foliarnimi gnojili, ki jih
uporabljamo v tem èasu.
Sredi marca reagira oljna ogršèica na trend
daljšanja dnevne svetlobe z intenzivno
vegetativno rastjo v višino. V tem èasu se
oljna ogršèica razrašèa, tvori zasnovo luskov
in zagotovi stabilnost rastline. Optimalna
razrašèenost je najpomembnejši pogoj za
visoke in stabilne pridelke oljne ogršèice. V
tem èasu, pa do tvorbe rozete uporabimo
enega izmed zgoraj omenjenih gnojil. V
primeru simptomov pomankanje se priporoèa
še eno tretiranje pred cvetenjem.
KALIJ je element, ki ga oljna ogršèica
potrebuj kar veliko in se na foliarno dodajanje
lepo odzove. Pomanjkanje povzroèi šibkejše
rastline in nižji pridelek.
Priporoèila za prehrano: ko uporabljamo
fosfitna gnojila, kot sta LABIFITO ali
PROTIFERT fosfit K dodajamo tudi kalij.
slabše napolnjenost strokov, neenakomerno
dozorevanje in zgubano listje. To se pojavlja
predvsem na pešèenih tleh z visoko vsebnostjo
dušika in kalcija ter v sušnih in hladnih pogojih.
Priporoèila: za prepreèevanje pomanjkanja in
optimalno prehrano uporabimo FOLIBOR L v
odmerku 1-1,5 L/ha ali NUTREL ADVANCE
foliarno v odmerku 1 L/ha ali v tla z
odmerkom 15 L/ha.
MOLIBDEN je pomemben za metabolizem
in fiksacijo dušika, za klorofil, metabolizem
železa in fosfatov. Posledica je zmanjšana
listna ploskev, podaljšan listni pecelj, listje je
mlahavo, zmanjšano je tudi število strokov.
Pojav je pogost na kislih zemljišèih z nizkim
pH in malo humusa.
Priporoèila: NUTREL ADVANCE foliarno v
odmerku 1 L/ha ali v tla z odmerkom 15
L/ha.
MANGAN aktivira veliko razliènih
encimatskih procesov, redukcijo nitratov,
vpliva na fotosintezo in sintezo proteinov.
Posledica pomanjkanja so šibke rumene lise
na starejših listih, nekrotiène pege na listih,
upoèasnitev razvoja rastline in polnjenja
strokov. Pojavlja se na humoznih, pa tudi
pešèenih tleh z visokim pH.
Priporoèila: PROTIFERT MANGAN v
odmerku 2-4 L/ha ali NUTREL ADVANCE
foliarno v odmerku 1 L/ha ali v tla z
odmerkom 15 L/ha.
MAGNEZIJ je del molekule klorofila,
prisoten pri metabolizmu dušika in fosforja,
pri sintezi proteinov, od njega je odvisen
sprejem vode. Pomanjkanje se kaže v obliki
rumenenja med listnimi žilami na starejših
listih ter rjave ali vijoliène nekroze od
zunanjega roba lista. Pojavlja se na pešèenih
in kislih tleh, dobro založenih s kalijem in
hladnih ter mokrih pogojih rasti.
Priporoèila za prehrano: za prepreèevanje
pomanjkanja in optimalno prehrano
uporabimo HYDROMAG v odmerku 2-4
L/ha ali PROTIFERT MAGNEZIJ v odmerku
4-6 L/ha ali PROMAG v odmerku 1-2 L/ha.
DUŠIK je pomemben za fotosintezo in
vegetativno rast, višek pa povzroèa slabo
odpornost na bolezni, slabšo prehranjenost in
odpornost na prezimitev, zato je pred
dognojevanjem potrebno narediti analizo.
Tako vzpodbujeno rast posevkov ne moremo
kasneje zavreti z nobenim hormonskim
sredstvom. Jesenske potrebe po dušiku so 5080 kg/ha. Èe smo tla oskrbeli z zadovoljivo
kolièino organskih gnojil dodajanje ni
potrebno, drugaèe pa priènemo z gnojilno
normo okoli 40 kg N/ha. Jesensko gnojenje se
priporoèa tudi pri mulè setvah ali pri slabih
posevkih.
Mikrohranila imajo izreden vpliv na kolièino
in še posebej na kvaliteto pridelka. Najbolj
pomembna so bor, molibden, mangan, cink
in žveplo, ki pa je v oljni ogršèici že skoraj
makrohranilo.
BOR je izredno pomemben za kalitev
cvetnega prahu, za razvoj meristema,
metabolizem ogljikovih hidratov in sintezo
nukleinskih kislin. Pomanjkanje bora povzroèi
lomljenje stebel, slabo cvetenje in s tem
114
Uporaba
YaraVita Ogršèica
Oljna ogršèica je zelo muhasta rastlina.
Izredno je odvisna od tal in klimatskih
pogojev in veliko pridelovalcev jo še vedno
seje kot nujo zaradi kolobarja. Uspeh
pridelovanja je v veliki meri odvisen od
navedenih mikroelementov in redko kdo si bo
iz razliènih gnojil sestavljal gnojilno normo.
Gnojilo YaraVita ogršèica je že primerno
sestavljeno gnojilo za optimalno prehrano.
Po analizi priporoèamo potrebno talno
Prehrana poljšèin
Fenološka faza Uporabljeno foliarno
uporabe
gnojilo
zaslužek v
odmerek/ha v
velikos parcele
pridelek v kg/
pridelek
*vrednost
**vrednost
kg, L
v m2
ha pri vlagi 9 %
(indeks)
pridelka v EUR
aplikacije v €
3L
520
3.808
112
1.066
61
1.005
108
+ 73 €
510
4.098
120
1.147
48
1.099
118
+ 167 €
515
3.689
108
1.033
42
991
106
+ 59 €
515
3.689
108
1.033
37
996
107
+ 64 €
525
3.428
100
960
28
932
100
0
realizacija v €
indeks
uspešnosti
primerjavi s
standardom
VARIANTA 1
BBCH 19-30
YARA VITA OGR ŠÈICA
BBCH 59
PHOTREL
3 KG
BBCH 19-30
PHOTREL
2 KG
BBCH 59
PHOTREL
2 KG
VARIANTA 2
VARIANTA 3
BBCH 19-30
YARA VITA OGR ŠÈICA
BBCH 59
FOLIBOR L
3L
1,5 L
VARIANTA 4
BBCH 19-30
AZOS 300
5L
BBCH 59
FOLIBOR L
1,5 L
BBCH 19-30
FOLIARNA NPK
4 KG
BBCH 59
FOLIBOR L
1,5 L
STANDARD
* cena oljne ogršèice julij 2010 = 280 EUR/tono
** vrednost aplikacije izraèunana na nivoju povpreènih maloprodajnih cen (DDV vraèunan)
gnojenje pred setvijo z NPK in prvo jesensko
dognojevanje z YaraVita Ogršèica v odmerku
2 L/ha, v fazi od 4 lista naprej. To tretiranje
bo veèini pridelovalcev predstavljalo
nepotreben ukrep, vendar vam priporoèamo,
da ga na 10 % vaši površin vsaj preizkusite.
Najpomembnejše dognojevanje je spomladi
po zaèetku vegetacije, ko YaraVita Ogršèica
uporabimo v odmerku 2-4 L/ha. YaraVita
ogršèica ne zadostuje pri enem elementu, to
je žveplo (S), ki pa je izredno pomembno pri
oljnicah. Zato priporoèamo, da v program
vkljuèite tudi gnojilo PHOTREL.
ŽVEPLO je pomembno za razvoj proteinov,
še posebej aminokislin (tiamin), koencima A,
vitaminov (biotin) in za sintezo olj. V primeru
pomanjkanja se pojavi rumeno zeleno
marmorinano listje, zavrta rast in rumenenje
listja. Pojavlja se na kislih in rahlih tleh, z malo
humusa, slabo zraènih tleh ter tleh z nizkimi
industrijskimi emisijami.
Foliarno gnojenje opravimo prviè jeseni pred
zimskim mirovanjem v fazi 4 listièev in drugiè
v fazi pred cvetenjem s foliarnim gnojilom
PHOTREL v odmerku 2-3 kg/ha. V primeru
spomladanske setve opravimo prvo tretiranje v
stadiju 4-9 pravih listov in tretiranje èez 10 dni
ponovimo. PHOTREL je posebej sestavljeno
foliarno gnojilo, ki vsebuje 36,3 % žvepla v
anhidridni obliki, 5 % bora, 7 % mangana,
0,4 % molibdena in 13,3 % magnezija v
oksidni obliki. Pri uporabi Photrela je
potrebno upoštevati to, da ne smemo tretirati
mokrih rastlin, saj lahko pride do fitotoksiènosti.
To je le vizualna napaka in ne prizadene
pridelka.
poljedelstvo. Da smo se izgnili napakam, so
bile parcele obravnavanj velikosti 0,50 ha. Kot
standardno foliarno dognojevanje smo izbrali
foliarni NPK in bor, kar je v povpreèju veè, kot
se uporablja v praksi. Za ostala obravnavanja
smo izbrali kombinacije foliarnih gnoljil, ki
zagotavljajo višji pridelek in kakovost. Prvi
termin uporabe je bil v fenološki fazi 19-30
(devet ali veè listov razgrnjenih do zaèetka rasti
stebla) in drugi v fazi 59 (vidni prvi venèni listi,
cvetni brsti še vedno zaprti). Tretiranja so bila
opravljena s standardno opremo posestva, pri
porabi vode 200 L/ha. Na vsakem obravnavanju
je bil požet in stehtan pridelek iz površine
natanèno 5 arov. Rezultati poskusa so
pokazali, da je dodajanje specifiènih foliarnih
gnojil iz stališèa višjega pridelka, kakor tudi
finanènega rezultata, upravièeno. Žal
vsebnosti olja nismo izmerili, ga bomo pa
letos, ko bomo poskus ponovili.
FOLIARNA PREHRANA
KROMPIRJA
Tehnologija pridelave krompirja mora biti
prilagojena njegovi konèni uporabi, saj
razlikujemo krompir za konzumno porabo
(pozni krompir), za zgodnjo uporabo (rani
krompir), za semenski krompir in za peèenje.
Od krompirja za peèenje se razlikuje pridelava
za èips in za pomfrit. Nato imamo še pridelavo
krompirja za dehidracijo (pire), konzerviranje,
pridelavo škroba in alkohola.
Ali imajo doloèena foliarna gnojila vpliv na
kolièino pridelka, smo se preprièali s
proizvodnim poskusom, ki ga je za nas
opravilo Posestvo Jeruzalem Ormož Sat-
FOSFOR je pomemben za transport energije,
formiranja nukleinskih kislin, sintezo
proteinov, je sestavni del celiène membrane
(fosfolipidi) in metabolizem ogljikovih
hidratov. Fosfor se zelo slabo sprejema skozi
koreninski sistem krompirja. Njegovo
pomanjkanje povzroèi manjše število
gomoljev, ki so manjšega premera, zavrte
rastline, rumenkasto starejše listje in malo,
temno zeleno mlado listje. V glavnem je to
posledica zelo kislih ali baziènih tal, z malo
humusa, tleh z nizko vsebnostjo, a veliko
kapaciteto vezave fosforja, z veliko železa, v
mrzlih in mokrih obdobjih, na rastlinah s
slabo razvitim koreninskim sistemom.
Priporoèila za prehrano: kot samo
fosforjevo gnojilo je možno uporabiti
LABICUAJE v odmerku 3,0 kg/ha.
tem na režim vode v rastlini (turgor).
Pomanjkanje zmanjša pridelek in kvaliteto,
zmanjša odpornost na bolezni in rast,
pojavljajo se nekroze na robovih listja in
pospeši prehitro staranje listja. Pojavlja se na
pešèenih in lahkih tleh z nizkim pH, v sušnih
obdobjih ali pri moènem deževju, moèno
ilovnatih, težkih tleh, tleh z nizko vsebnostjo
kalija in veliko založenostjo z magnezijem.
Drugo novejše gnojilo je PROTIFERT ŽVEPLO
v odmerku 2,5-3,3 L/ha, uporabljamo pa ga
v zaèetku vegetacije. Ker vsebuje tudi
aminokisline, deluje stimulativno in
antistresno ter poveèa delovanje žvepla.
REZULTATI POSKUSOV FOLIARNE
PREHRANE OLJNE OGRŠÈICE V LETU
2010
beljakovin, koencimov in nukleinskih kislin,
prisoten je v klorofilu in pri sintezi ATP.
Njegovo pomanjkanje povzroèa šibkejšo rast,
bledo listje in zmanjšan pridelek (število in
velikost gomoljev). To je pogost pojav na
plitkih in rahlih tleh z visokim pH in malo
humusa, v èasu suše ali moèe ali pri navozu
velike kolièine še nerazpadle organske mase
(npr. slama). Za prepreèevanje pomanjkanja in
za dognojevanje priporoèamo uporabo
foliarnih gnojil kot so LAST N v dveh
odmerkih po 10 L/ha ali SLO-N v odmerku
2-3 L ali PROTEOBOOM v odmerku 3,5-4
kg/ha 14 dni po 100% vzniku in nato èez 3-4
tedne.
Pridelava krompirja je zelo intezivna, zato so
se pri nas prièeli pojavljati problemi prevelikih
vsebnosti nekaterih elementov v tleh in s tem
seveda tudi pojav antagonizmov, ki
povzroèajo slabšo prehrano.
DUŠIK vpliva na sintezo aminokislin,
115
Priporoèila za prehrano: ob pojavu
simptomov in za optimalno prehrano
priporoèamo uporabo foliarnih gnojil kot so
FOLIPLUS v odmerku 4 L/ha ali
PROTEOLEAF v odmerku 3,5-4 kg/ha ali
PROTIFERT KALIJ v odmerku 3 L/ha.
Foliarna prehrana poljšèin / Varstvo hmelja
MAGNEZIJ je del molekule klorofila,
prisoten pri metabolizmu dušika in fosforja,
pri sintezi proteinov, od njega je odvisen
sprejem vode. Pomanjkanje povzroèi
rumenenje in rjavenje listov, posebej med
listnimi žilami, ki ostajajo zelene, listi se lahko
posušijo in odpadejo, rastline so zavrte v rasti,
predèasno zakljuèevanje vegetacije, gomolji
so bolj dovzetni za okužbo z boleznimi in
poškodovani. Pojav je pogost na pešèenih in
kislih tleh, bogatih s kalijem in v hladno/
mokrih pogojih rasti.
HYDROMAG v odmerku 2-4 L/ha ali
PROTIFERT MAGNEZIJ 5-6 L/ha ali
PROMAG v odmerku 1-2 L/ha.
MANGAN aktivira veliko razliènih
encimatskih procesov, redukcijo nitratov,
vpliva na fotosintezo in sintezo proteinov.
Pomanjkanje povzoèi generalno rumenenje
listja, na mladih listièih se na zunanjih robovih
priènejo pojavljati èrno rjave pege, ki poèasi
prehajajo proti sredini lista, slabo dozorevanje
kožice na gomoljih, ki so zelo obèutljivi.
PROTIFERT MANGAN v odmerku 2-4 L/ha
ali NUTREL ADVANCE v odmerku 1,0 L/ha.
CINK je pomemben za pravilen potek veliko
encimatskih procesov, sinteze nukleinskih
kislin in metabolizma avksinov. Pomanjkanje
povzroèi zmanjšanje listne površine, listni
robovi se zvijajo navzgor in navznoter, listno
tkivo med zelenimi listnimi žilami
enakomerno rumeni, listje je bolj obèutljivo
na pojav gliviènih bolezni.
Pomanjkanje cinka je posebej pogost pojav
na tleh z visokim deležem humusa in visokim
pH, dobro založenih s fosforjem in v
hladno/mokrih pogojih rasti. Uporabimo
lahko ZINTRAC 700 v odmerku 1-1,5 L/ha
ali PROTIFERT CINK v odmerku2-4 L/ha.
odmerku 1 L/ha. Uporabljamo jih v èasu
popolnega vznika in takoj po cvetenju.
Uporaba
YaraVita Potato plus
Glede na potrebe krompirja po doloèenih
hranilih je podjetje YARA (Phosyn) razvila
kompleksno foliarno gnojilo prav za krompir,
imenovano POTATO PLUS. Sestavljajo ga
makro in mikro hranila: 440 g/L fosforja,
75 g/L kalija, 40 g/L magnezija, 10 g/L
kalcija, 10 g/L mangana in 5 g/L cinka.
Gnojilo je specifièno za uporabo na krompirju,
saj vpliva na odlièno vegetativno rast,
stimulira formiranje gomoljev in njihov
premer, torej poveèa kvaliteto in kolièino
pridelka. POTATO PLUS zadovoljuje veèino
prehrambenih potreb krompirja, ni potrebno
uporabljati kombinacije razliènih gnojil,
odloèilni pa so trije termini uporabe. Ker
koreninski sistem krompirja slabo sprejema
fosfor, ga z usmerjeno uporabo POTATO
PLUSa dodamo takrat, ko ga najbolj
potrebuje. Termini uporabe so:
- prviè, teden dni po 100 % vzniku,
- drugiè, v èasu nastavljanja gomoljev in
- tretjiè, v fazi zgodnje debelitve gomoljev,
oziroma ob koncu cvetenja. Odmerki, ki jih
uporabljamo so 3-5 L/ha.
FOLIARNA PREHRANA
OLJNIH BUÈ
Pravilna prehrana zelo moèno vpliva na
kvaliteto in kolièino pridelka. Pred setvijo
priporoèamo gnojenje s talnimi mineralnimi
gnojili (NPK 15-15-15 v kolièini vsaj 300 kg/ha,
èe ni analize tal), za kasnejša dognojevanja pa
tudi zaradi uèinkovitosti in ekonomiènosti
priporoèamo foliarna gnojila.
BAKER vpliva na encimatske procese, na
fotosintezo in na proizvodnjo lignina (celiène
stene). Pomanjkanje povzroèi, da so mladi listi
ohlapni in kot poparjeni, konèni brsti
odpadejo v èasu razvoja cvetnih brstov. To se
pojavlja na tleh z visoko vsebnostjo humusa,
na baziènih in pešèenih tleh pregnojenih z
dušikom. V primeru pomanjkanja uporabimo
COPTREL 500 v odmerku 0,5 L/ha ali novo
sistemièno foliaro gnojilo LABICUPER v
odmerku 3,0 L/ha ali NUTREL ADVANCE v
cvetenju vseh plodovk in njegova prisotnost v
zadovoljivih kolièinah zagotavlja dobro
oplodnjo. Ker pa pri nas v veèini tal bor
primanjkuje, priporoèamo njegovo dodajanje
v èasu pred cvetenjem. Uporaba foliarnih
gnojil, kot je FOLIBOR L v odmerku 1-1,5
L/ha, moèno izboljša oplodnjo.
ŽVEPLO je pomembno za razvoj proteinov,
še posebej aminokislin (tiamin), koencima A,
vitaminov (biotin) in za sintezo olj. V primeru
pomanjkanja se pojavi rumeno zeleno
marmorinano listje, zavrta rast in rumenenje
listja. Pojavlja se na kislih in rahlih tleh, z malo
humusa, slabo zraènih tleh ter tleh z nizkimi
industrijskimi emisijami. Ko je še možen zadnji
prehod s strojem, priporoèamo uporabo
foliarnega gnojila PHOTREL v odmerku 3
kg/ha. Pri uporabi Photrela je potrebno
upoštevati, da ne smemo tretirati mokrih
rastlin, saj lahko pride do fitotoksiènosti. To je
le vizualna napaka in ne prizadene pridelka.
Drugo novejše gnojilo je PROTIFERT ŽVEPLO
v odmerku 2,5-3,3 L/ha, uporabljamo pa ga
v zaèetku vegetacije. Ker vsebuje tudi
aminokisline, deluje stimulativno in
antistresno ter poveèa delovanje žvepla.
OPLODNJA IN PRIDELEK
Za kolièino pridelka je zelo pomembna dobra
oplodnja, ki pa je odvisna tudi od kolièine
poliaminov v rastlini. Te lahko poveèamo z
uporabo pripravkov na osnovi morskih alg,
kot je GOEMAR BM 86 v odmerku 3 L/ha.
STRESNE SITUACIJE
V primeru stresnih situacij (obilica padavin,
razmoèeno zemljišèe, suša, …), priporoèamo
uporabo pripravka na osnovi aminokislin
PROTIFERT LMW v odmerku 3,5 L/ha.
HMELJA
HMELJEVA PERONOSPORA
KALCIJ je pomemben in nepogrešljiv pri
delitvi in izgradnji celic in celiènih sten, vpliva
na velikost in pravilno delovanje celic ter na
propustnost celiènih membran. Pomanjkanje
povzroèi rumenenje in zvijanje vršnjih listov,
rahlo klorozo novih listièev, krastavost
gomoljev in zmanjša skladišèno sposobnost
gomoljev. Pojavlja se na kislih, pešèenih in
rahlih tleh, tleh bogatih z natrijem in
aluminijem, v sušnih pogojih. Od gnojil lahko
uporabimo PROTIFERT kalcij v odmerku 2,5
L/ha, kalcij pa vsebuje tudi YaraVita Potato
plus, ki ga uporabimo v odmerku 5 L/ha.
BOR je izredno pomembno mikrohranilo pri
DUŠIK
Zadostiti je potrebno predvsem konstantno
potrebo po dušiku in v ta namen lahko
uporabimo poèasi delujoèe dušièno gnojilo
SLO-N ali LAST N, ki zagotavljata
preskrbljenost posevka za daljše èasovno
obdobje brez tveganja izgub zaradi
izhlapevanja (suša) ali izpiranja (obilne
padavine). SLO-N v odmerku 2,5 L/ha ali
LAST N v odmerku 15 L/ha uporabimo prviè
v razvojni fazi 4 listov in drugiè, ko buèe že
skoraj prekrijejo svojo rastno površino in je še
vedno možen prehod po njivi. Na manjših
površinah, ki jih tretiramo roèno, lahko
opravimo še eno tretiranje èez 3-4 tedne.
DUŠIK, FOSFOR in KALIJ
Za dognojevanje z dušikom, pa tudi s
fosforjem in kalijem, priporoèamo uporabo
foliarnega gnojila PROTEOBOOM v odmerku
3-5 kg/ha.
116
(Pseudoperonospora humuli)
Gliva prezimi kot micelij v koreniki, ki se lahko
okuži v èasu rastne dobe s spiranjem trosov v
tla, v èasu obiranja, ko se okužijo novi hmeljni
poganjki in jeseni formirana oèesca s spiranjem
trosov v tla.
Slike okužbe:
- primarna okužba - spomladi iz okužene
korenike poženejo oboleli poganjki, ki jih
imenujemo kuštravci, ki so zakrneli, imajo
skrajšane in odebeljene medèlenke ter
rumenkaste, navzdol obrnjene liste. Na
spodnji strani listov je temnosivkasta
prevleka s trosi.
Varstvo hmelja
- sekundarne okužbe povzroèijo trosi. Ti
okužijo liste, cvetove, storžke in celo steblo.
Na listih se pojavijo rahlo rumenkaste pege,
ki se spremenijo v nekroze, omejene z
listnimi žilami. Na spodnji strani se pojavijo
temno sive prevleke s trosi, ki povzroèajo
nadaljnje okužbe. Oboleli cvetovi otrdijo in
porjavijo ter navadno odpadejo. Èe se okužijo
mladi storžki, se deformirajo, pri starejših pa
porjavijo le posamezni listièi. Obolele storžke
prepoznamo po rjavi barvi. S hmeljevo
peronosporo okuženi storžki se uvršèajo v
nižji kakovostni oziroma cenovni razred.
Priporoèila za zatiranje: hmeljevo
peronosporo zatiramo na podlagi napovedi
prognostiène službe, ki je v Sloveniji zelo
dobro razvita (IHP Žalec). Prognoza temelji na
podlagi agrometeoroloških dejavnikov, kot so
èas omoèenosti listja, temperature, števila
trosov v zraku in razvojne faze hmelja. Trosi se
lovijo s posebnimi lovilci, kritièno število je
pred cvetenjem, manjše kot med cvetenjem.
Da okužba uspe, mora biti preseženo kritièno
število spor in listje mokro od dežja najmanj
dve uri in to podnevi. Inkubacija traja 5-6 dni
in v tem èasu je potrebno izvesti preventivna
tretiranja.
Priporoèamo uporabo fungicidov
FOLPAN 80 WDG 2.25-3 kg/ha ali
CHAMPION 50 WP - 0,2-0,25 % ali CHAMP
formula 2 FLO - 0,2 %. Za poveèevanje
odpornosti rastlin lahko dodajamo organskim
fungicidom tudi foliarno gnojilo na osnovi
bakra LABICUPER v konc. 0,20-0,30 % ali pa
foliarno gnojilo na osnovi kalijevega fosfita
LABIFITO v konc. 0,15-0,30 % ali novo
gnojilo PROTIFERT fosfit K v koncentraciji
0,25-0,35 %.
HMELJEVA PEPELOVKA
(Sphaerotheca humuli)
Je ena izmed najstarejših bolezni hmelja.
Najbolj so obèutljivi A kultivarji. Gliva
prezimuje v obliki kleistotecijev, ki vsebujejo
askuse z askosporami. Kleistoteciji zdržijo tudi
do -20o C, micelij pa le nekaj stopinj pod nièlo.
Za primarno infekcijo so potrebne padavine,
za trose, ki povzroèajo sekundarne infekcije, je
dovolj visoka vlaga. Gliva se pojavlja pri nas
posebej v letih, ko so razlike med dnevno in
noèno temperaturo velike ter je ponoèi visoka
vlaga.
Slika okužbe: prvi bolezenski znaki se lahko
na poganjkih pojavijo takoj po rezi, v obliki
bele plesnive prevleke. Pri nas je ta pojav
redek, ker gojimo manj obèutljive kultivarje.
Askospore spomladi okužijo mlade liste, kjer
se pojavijo mehurjaste tvorbe, ki postanejo
klorotiène, kasneje pa se pojavi še plesniva
prevleka.
Na starejših, moènejših listih se pojavi samo
kloroza in plesniva prevleka. Okužba lahko
poteka na spodnji in zgornji listni ploskvi. Èe
gliva napade mlade storžke, se ti popolnoma
deformirajo, rast pa je zaustavljena. Okužba v
tem èasu moèno vpliva na pridelek, na
starejših storžkih je lokalizirana ob strani
storžka, kar privede do njegove deformacije,
do razbarvanja in zmanjšanja kakovosti in
zmanjšanja alfa kislin.
Priporoèila za zatiranje: ravnamo se po
napovedih prognostiène službe - MOÈLJIVO
ŽVEPLO - 0,3 % in za poveèevanje
odpornosti PROTIFERT ŽVEPLO v konc.
0,25-0,35 %.
HMELJEVA UVELOST (Verticillium alboatrum in Verticillium dahliae)
Blaga oblika: od sredine julija od spodaj
navzgor listi rumenijo, robovi listov se vihajo
navzgor, trta se odebeli in je hrapava.
Posamezne ali vse trte na rastlini venijo in se
posušijo.
Nevarna oblika: Znamenja se lahko pojavijo
že maja. Listi (najprej spodnji) rumenijo ob
robu in med žilami, robovi se vihajo navzgor,
se sušijo in odpadajo. Èe se lista dotaknemo,
le-ta odpade. Stranski poganjki venijo, rastlina
predèasno propade. Trte obièajno ne
odebelijo in so na prerezu sivkaste barve. Ob
pojavu simptomov takoj obvestimo Inštitut za
Hmeljarstvo Žalec.
in najnovejši insekticid TEPPEKI v odmerku
0,18 kg/ha. Za izboljšanje delovanja
priporoèamo dodajanje NU-FILMa-17 v
konc. 0,25-0,50 %.
HMELJEVA LISTNA PRŠICA
(Tetranychus urticae)
Na hmelju lahko povzroèi katastrofalne
posledice. Pojavlja se predvsem v toplih letih,
z višjo vlago. Prezimi kot odrasla samica na
odpadlih delih hmelja, pod kamenjem in v
površinskem sloju zemlje. Samice se na
hmelju pojavijo nekje v aprilu, se najprej
prehranjujejo in nato priènejo z odlaganjem
jajèec. Vsaka samica lahko odloži do
devetdeset jajèec, ki so velika 0,13 mm. Razvoj
je odvisen od temperature in pri nižjih
temperaturah traja okoli 30 dni, pri visokih pa
le 5-6 dni. Glede na razvojne pogoje lahko
ima škodljivec do trinajst rodov letno.
Slika napada: lièinke in odrasle pršice sesajo
rastlinske sokove, posledica pa so svetle pike
odmrlega tkiva. Moèno poškodovano listje se
obarva bakreno, lahko se posuši in tudi
odpade. Napadeni storžki se prav tako
bronasto obarvajo in se ne zaprejo. Pridelek je
manjši, prav tako tudi kvaliteta in vsebnost
alfa kislin.
HMELJEVA LISTNA UŠ (Phorodon humuli)
Pojavlja se vsako leto in lahko pridelek
popolnoma unièi. Prezimi v obliki jajèec na
košèièarjih, pri nas pa ima uš tri do šest rodov
letno. V tretjem in èetrtem rodu, to je
ponavadi prve dni maja, lahko pa tudi šele
junija, pride do pojava krilatih uši, ki
preletavajo hmeljišèa. Krilate uši letajo v
povpreèju okoli 46 dni in naseljujejo
predvsem robove hmeljišè. Tam se brez
napovedih prognostiène službe, dovoljena pa
so sredstva na osnovi fenproksimata,
heksitiazoksa in abamektina.
PROSENA VEŠÈA (Ostrinia nubilalis)
oploditve izležejo brezkrilne lièinke, iz katerih
se lahko že èez sedem dni izleže nov rod. Ena
uš lahko ima do sto potomcev. Konec poletja
se na hmelju razvijejo krilate samice, ki
odletijo nazaj na košèièarje, kjer izležejo
samce in samice, katerih oplojena jajèeca
prezimijo.
Slika napada: uši napadajo vse zelene dele,
predvsem pa listje in storžke. Napadeni
storžki zaostanejo v rasti in se ne razvijajo
naprej, tudi potem, ko uši unièimo. Uši
izloèajo mano, na kateri se razvijejo glivice, ki
povzroèajo sajavost in zmanjšujejo
asimilacijsko sposobnost hmelja.
napovedih prognostiène službe. Za
premazovanje trt lahko uporabimo KOHINOR
200 SL v 10% koncentraciji. Za foliarno
tretiranje pa imajo hmeljarji sedaj na voljo dva
insekticida, in sicer že dobro poznani
KOHINOR 200 SL v odmerku 0,4-0,6 L/ha
117
Gosenice metulja, svetlo rumene do
svetlorjave barve, razpona kril 25-35 mm,
delajo škodo predvsem na poznih kultivarjih
hmelja. Škodljivec prezimi kot odrasla
gosenica v koruznici in hmeljevini, spomladi
se zabubi, meseca maja se pa iz bube
prièenjajo izlegati metulji. Na koruzi ima
škodljivec en rod, na hmelju pa dva.
Prisotnost škodljivca kontroliramo s
svetlobnimi ali feromoskimi vabami.
Slika napada: gosenica se ponavadi zarije v
trto na mestih, kjer se le te stiskajo. V trti
izjeda rov, iz katerega se izsipa èrvojedina. Na
eni trti je lahko tudi do dvajset rovov.
Poškodovane trte, stranski poganjki in storžki
se v primeru nastopa suše lahko popolnoma
posušijo. Zatiranje: unièevanje koruznice in
hmeljevine do 30. aprila.
napovedih prognostiène službe: Bacillus
thuringiensis (nima registracije) vendar le po
napovedi prognostike.
HMELJEV BOLHAÈ (Psylliodes attenuata)
Predvsem spomladi, v toplem delu dneva,
opazimo ovalne 1,8 do 2,8 mm velike,
kovinsko zelene svetlikajoèe se hrošèe, ki
skaèejo. Hranijo se na listih in mladih
Program varstva&foliarne prehrane hmelja
Orientacijski program varstva in foliarne prehrane HMELJA
bolezen,
škodljivec,
ukrep
razvojni stadij
»fenofaza«
konc.
v%
Odmerek
1.000 L
(odmerek 2,25 kg do 3/4 višine
hmelja, po tej fenološki fazi v
odmerku 3,0 kg/ha)
0,125
1,25 kg
CHAMPION 50 WG/WP
0,2-0,25
2-2,5 kg
CHAMP form. 2 FLO
0,20
2L
LABICUPER**
0,30
3L
hmeljeva
pepelovka
MOÈLJIVO ŽVEPLO
0,40
4 kg
0,25-0,35
2,5-3,5 L
mazanje
hmeljnih trt
hmeljeva uš
KOHINOR 200 SL
po prognozi
hmeljeva uš
poleg vseh
fungicidnih
tretiranjih
dognojevanje s
PK (poveèa odpornost
LABIFITO**
0,15-0,30
1,5-3 L
rastlin proti gliviènim
boleznim)
0,25-0,33
2,5-3,3 L
0,3
3,0 L
SREDSTVO
FOLPAN 80 WDG
po rezi, po
napeljavi na vodila
in za zakljuèna
tretiranja
po prognozi
hmeljeva
peronospora
PROTIFERT ŽVEPLO**
10 %
TEPPEKI
2-3 krat pred
cvetenjem
3,5-4 m
ob zaèetku
cvetenja
pri višini 2,5 in
4,5 m
enakomerna
rast, povišanje
alfa kislin
KOHINOR 200 SL
GÖEMAR BM 86
15-20 L/ha
LAST N
pomanjkanje
bora
FOLIBOR L
0,1
1,0 L
ZINTRAC
0,1
1,0 L
0,2-0,4
2-4 L
0,15
1,5 l
HYDROMAG 500
0,2-0,4
2-4 L
PROTIFERT MAGNEZIJ
0,4-0,6
4-6 L
pomanjkanje
cinka
2x pred in 2x po
cvetenju
pomanjkanje
magnezija
25-30 L/ha
PROTIFERT CINK
PROMAG
med vegetacijo
vsa tretiranja
(upoštevamo
karenco 30 dni)
0,4-0,6 L/ha
prehrana z
dušikom
1-2 x do višine
2,5 m
vsa tretiranja
180 g/ha
mikrohranila
NUTREL ADVANCE
0,10
1L
za boljše
cvetenje, veèji
pridelek, po toèi
PROTIFERT LMW
0,35
3,5 L
boljša uèinkovitost
NU-FILM-17
0,025-0,05
250-500 ml
118
Foliarna prehrana hmelja / Varstvo zelenjave
poganjkih. Bolhaèi drugega rodu delajo škodo
tudi na storžkih. Izjede na listih in storžkih so
ovalne oblike, velike od 1 do 4 mm.
Za zatiranje ni nobenega registriranega
sredstva, nanj pa delujejo piretroidni insekticidi.
FOLIARNA PREHRANA
HMELJA
Prehrana hmelja v glavnem temelji na prehrani preko tal in preko namakalnih sistemov.
Foliarna prehrana postaja bolj zanimiva v
zadnjih letih, še posebej zaradi velikega
variranja cen talnih mineralnih gnojil in
preprièanja v hitrejšem in uèinkovitejšem
reševanju problemov pomanjkanja posamezih
hranil, še posebej mikrohranil, kot so bor,
magnezij in cink in prehrano z dušikom.
Bor priporoèamo dodajati pri višini hmelja 2,5
in 4,5 m v obliki foliarnega gnojila FOLIBOR L
v konc. 1-1,5 L/1.000 L vode.
Za kvaliteto hmelja je cink zelo pomemben,
saj njegovo pomanjkanje povzroèi kodraste,
podolgovate in klorotiène liste, trte se slabše
obrašèajo in ne pridejo do vrha. Za
dognojevanje s cinkom priporoèamo, da pri
višini 2,5 m uporabite ZINTRACa 700 v
odmerku 1-1,5 L ali PROTIFERT CINK v
odmerku 2-4 L/ 1.000 L vode.
OPOZORILO: pri odmerjanju je potrebno
upoštevati to, da je pri priporoèilih
upoštevana izhodišèna kolièina vode 2.400 L
za tretiranje 1 ha hmeljišèa, pri polnem
habitusu 6 m.
DUŠIK je izredno pomemben za normalen
razvoj in gnojilna norma je okoli 170 kg/ha.
Znaki pomanjkanja se kažejo v majhnih in
bledo rumenih listih, trte so tanke in slabo
obrašèene. Pridelek je manjši in slabše
kakovosti. Prekomerno gnojenje z dušikom
povzroèi slabšo odpornost na bolezni in
stresne razmere, tvorbi prerašèencev, temnejšim
storžkom, brez znaèilnega leska, s pekoèo aromo.
Priporoèila za gnojenje: naš program
priporoèa zaèetno talno gnojenje s 50 kg/ha
v obliki talnega mineralnega gnojila, nato pa
pri višini hmelja 3,5-4 m, uporabo poèasi
sprošèujoèega dušiènega gnojila LAST-N v
odmerku 15-20 L/ha. Drugo dognojevanje
opravimo ob zaèetku cvetenja v odmerku
25-30 L/ha. S tem se izognemo veèjim
stroškom zaradi skladišèenja, manipulacije,
dodatnega prehoda po hmeljišèu, tveganju
izpiranja v podtalnico zaradi moènih padavin
in neuèinkovitosti zaradi suše. Z uporabo
LAST Na ne obremenjujemo tal oziroma
podtalnice z nitrati. S poskusi na IHP iz Žalca
je bil dokazan enak oziroma boljši uèinek
takšnega dognojevanja kot pa s klasiènimi
dušiènimi gnojili.
FOSFOR in KALIJ se lahko sprotno dodaja pri
vseh tretiranjih proti pernospori v obliki gnojil
LABIFITO v konc. 0,15-0,30 % ali
Mikrohranila imajo v hmelju pomembno
vlogo, saj obèutno vplivajo na kvaliteto.
Najpomembnejša so magnezij, mangan, bor
in cink.
Magnezij od njega je odvisna kolièina
lupolina na storžkin in s tem njihov vonj.
Pomajkanje se kaže v hmeljišèih, pregnojenih
s kalijem. Kloroze se pojavijo najprej na
vršièkih, kasneje pa tudi na starih listih, ki
postanejo rumenkasti, kasneje temno rdeèi,
glavne listne žile pa ostanejo zelene. Kasneje
se ti znaki kažejo tudi na mladih listih.
Priporoèamo uporabo dveh foliarnih gnojil
kot sta HYDROMAG 500 v odmerku 2-4
L/1.000 L vode ali PROMAG v odmerku 1,5
L/1.000 L vode ali PROTIFERT MAGNEZIJ v
odmerku 4-6 L/1.000 L vode, 2-3 krat v 2-3
tedenskih presledkih od višine hmelja 2 m
dalje.
ZELENJAVE
STRUNE
Strune so lièinke hrošèev pokalic. Hrošèki so
veliki 7–10 mm in so rjave ali èrne barve. V
Slovenji živi veè razliènih rodov pokalic.
Najbolj razširjene so žitne, solatne in poljske
pokalice.
Prezimijo lièinke ali odrasli hrošèki. Spomladi
se najprej pojavijo samci in nato samice.
Samice odlagajo jajèeca na površino, obraslo
z rastlinskim pokrovom, kot so žitno polje,
deteljišèe ali zapleveljene površine. Samice
živijo eno leto in po odlaganju jajèeca umrejo.
Odrasli osebki ne delajo škode na rastlinah.
Iz odloženih jajèec se izležejo brezbarvne
lièinke, ki po veè levitvah
prvo leto dosežejo 5 mm
dolžine. Razvoj pokalic traja
od tri do pet let. V vseh letih
svojega razvoja se strune
15-krat levijo in povzroèajo vsako leto veèjo
škodo. Najveèjo škodo povzroèajo v redkih
posevkih krompirja, koruze, pese, vrtninah tam razredèijo rastline. Èe so njive povsem
brez plevelov, je škoda veèja. Veèja škoda je
tudi v sušnih letih, ker takrat strune išèejo
vodo, ki jo nujno potrebujejo za svoj razvoj.
Slika napada: prisotnost strun v tleh zlahka
ugotovimo s talnimi pregledi konec poletja.
Doloèimo prostor, kjer bomo ugotavljali
prisotnost strun. Okolico oèistimo plevelov,
2
odmerimo 1 m in na robove zakopljemo
vabo. Ponavadi je to prerezan krompir. Že èez
nekaj ur prerezane gomolje izkopljemo in jih
pregledamo. Èe najdemo dve do pet strun na
kvadraten meter, se moramo glede na kulturo
odloèiti za ukrepanje.
Priporoèila za zatiranje: na zmanjšanje strun
v tleh vplivajo agrotehnièni ukrepi, s katerimi
privabimo hrošèe brzce, ki se hranijo s
strunami. S strunami se hranijo tudi krti, rovke
in mesojede ptice. Nekatere rastline, kot so
proso, ajda, lan, konoplja, zmanjšajo število
strun v tleh.
Kadar števila strun v tleh ne moremo dovolj
zmanjšati, posežemo po sredstvih za varstvo
rastlin. Pred leti smo imeli zelo uèinkovite
insekticide na osnovi klorpirifosa, vendar
sedaj nimajo veè dovoljenja za to uporabo.
119
Obstaja še sredstvo na osnovi uèinkovine
teflutrin, ki pa zahteva veliko mero pazljivosti
pri tretiranju in ima dolgo karenco. Uporablja
se lahko le za profesionalno uporabo. Seme
koruze, ki je tretirano z insekticidi je dobro
zašèiteno pred strunami. Druge kulture, ki jih
gojimo iz semena niso tretirane z insekticidi.
Najveèji problem predstavljajo strune malim
proizvajalcem in vrtièkarjem, ki obdelujejo
male površine in nimajo dostopa do
omenjenih insekticidov ali pa jih zaradi
njihove nevarnosti noèejo.
Na teh površinah so škode izjemno velike, kar
je razvidno tudi iz velikega števila blogov na
internetu.
Od leta 2009 je na trgu BIOtièni insekticid
NATURALIS na osnovi bakterije Beauveria
bassiana, ki ga bodo lahko uporabljali
ekološki, kakor tudi integrirani in ljubiteljski
pridelovalci, le-tam je tudi najveè problemov.
NATURALIS uporabljamo na paradižniku,
papriki, jajèevcu, kumarah, buèah, buèkah,
melonah, lubenicah in solati, endiviji ter
radièu za zatiranje strun (Elateridae) v
odmerku 80-120 ml/100 L vode. Za
zatiranje strun v zelenjavi/vrtninah se
priporoèa tretiranje zemljišèa pred konèno
obdelavo, da ga zanesemo v obmoèje
škodljivcev in na korenju ter krompirju v
odmerku 400-600 ml/100 L vode oziroma
2-3 L/ha. Uporablja se ob sajenju in
osipanju, v odmerku 2-3 L/ha (20-30
2
ml/100 m ). Strategija zatiranje je takšna, da
ob sajenju pred zagrinjanjem tretiramo tla in
gomolje v odmerku 2 L/ha in 1 L/ha pred
osipanjem. Takšna strategija se je pokazala
kot izredno uèinkovita, enako kot pri uporabi
sintetiènih insekticidov in seveda naravi zelo
prijazna.
OPOZORILO: NATURALIS je na osnovi
bakterije, ki mora za svoj razvoj imeti
ugodne pogoje in to je predvsem organska
snov ali humus v tleh. Èe so tla lahka,
pešèena ali prodnata, uèinkovitost ne bo
zadovoljiva!
KORENINSKE GNILOBE IN TROHNOBE
ki jih povzroèajo talne glive
Problematika, ki se ji pri nas ni kaj veliko
posveèalo, dela pa kar velike probleme, saj na
razpolago ni bilo dovolj uèinkovitih sredstev,
še posebej ne za EKOloško pridelavo.
Najpogostej se pojavljajo naslednje bolezni:
Padavica sadik (Pythium spp., Alternaria spp.,
Phytophtora spp., Sclerotinia sclerotiorum,
Fusarium spp., Rhizoctonia solani)
Pritlehni del stebla komaj vzniklih sadik zaène
gniti, stanjša se in osuši, korenine gnijejo,
nadzemni deli venejo, kalèki gnijejo.
Bela gniloba (Sclerotinia sclerotiorum)
Zožen koreninski vrat, pritlehni del stebla
prekrit z belo vatasto prevleko, na kateri se v
ugodnih pogojih razvijejo èrni sklerociji,
rastlina veni in propada.
Paradižnikova koreninska gniloba
(Phytophtora cryptogea, Phytophtora nicotianae,
Phytophtora capsici, Phytophtora citricola)
Na koreninskem vratu se oblikuje
temnozelena nekroza, steblo je na tem delu
zoženo, mlade rastline venejo, spodnji listi
Varstvo zelenjave
porumenijo, pojavi se vlažna trohnoba
plodov, pogostejše ob zemlji.
Verticilijska in fuzarijska uvelost
paradižnika (Verticillium dahliae, Verticillium
alboatrum, Fusarium oxysporum f.sp.lycopersici)
Po presajevanju slabša rast, spodnji listi
rumenijo, venejo in odmirajo, venijo posamezne
vejice ali rastlina v celoti, sèasoma propade
cela rastlina.
Gniloba plodov paprike (Phytophtora capsici)
Na zaèetku vodene pege na pritlehnem delu
billke, ki pozneje porjavijo.
Verticilijska uvelost (Verticillium dahliae)
paprike. Sprva èez dan uvenejo listi, kasneje
se rastlina posuši in odmre, glivice se širijo po
rastlinjaku z vodo za namakanje.
vode pri sobni temperaturi. 500 g pripravka
namakamo v 5 L vode, 2,5 kg pripravka pa v
25 L vode. Raztopino je potrebno veèkrat
premešati, da pospešimo kalitev gliv in hitrejšo
kolonizacijo v zemlji/substratu.
Pogoji aplikacije: temperatura zemlje/
substrata mora biti najmanj 10o C, v
o
rastlinjakih pa prenese tudi 50 C in veè.
KROMPIRJEVA PLESEN na paradižniku
(Phytophtora infestans) je izredno nevarna
bolezen v deževnih letih, èe paradižnik gojimo
na prostem. Gliva napada vse nadzemne dele,
tudi plodove. Na listih se pojavijo
neenakomerne sivo-rjave pege. Pri višji vlagi
se na spodnji listni strani pojavijo bele
plesnive prevleke, ki predstavljajo vir novih
okužb.
Bela noga krompirja na paradižniku
(Rhizoctonia solani) Koreninski vrat rjave barve,
na starejših rastlinah beli ali micelij svetlejše
roza barve.
Pritlehna trohnoba paradižnikovega stebla
(Phytophtora cryptogea, Phytophtora nicotianae,
Phytophtora capsici, Phytophtora citricola)
Temnozelena nekroza koreninskega vratu,
steblo se na tem mestu oži, rastline se sušijo,
plodovi paprike gnijejo.
GNILOBE KORENINSKEGA VRATU na solati
Bela gniloba solate (Sclerotinia minor)
Bela gniloba (Sclerotinia sclerotiorum)
(Verticillium dahliae, Rhizoctonia solani)
Rastlino lahko napade v vseh fazah razvoja,
èeprav najpogosteje tik pred obiranjem.
Znaèilno je gnitje rastline in vatast micelij pri
koreninskem vratu, v katerih se tvorijo èrni
sklerociji. Okuži lahko tudi sadike v setvenici.
Povzroèa gnitje bazalnih listov in
koreninskega vratu. Okuženi deli so prekriti s
sivo plesnivo prevleko.
Priporoèila za varstvo:
Za preventivno prepreèevanje omenjenih
bolezni priporoèamo uporabo novega
BIOtiènega fungicida REMEDIER. Na
vrtninah (paradižnik, paprika, solate, radiè,
melona, koromaè, artièoke, bazilika,
zelena, fižol za zrnje in stroèje, buèke,
jajèevci, kumare, aromatièna zelišèa) ga
uporabljamo:
- v vzgajališèih s tretiranjem substrata v
odmerku 0,25 kg/m3 ali s tretiranjem
v zašèitenem prostoru (rastlinjak, plastenjak)
oziroma na prostem v odmerku 2,5 kg/ha
tako da tretiramo dobro pripravljena tla
(5-7 dni pred setvijo). Postopek z enakim
odmerkom ponovimo, takoj po setvi ali
presajanju.
Èas aplikacije:
- prviè, 5-7 dni pred setvijo ali presajanjem.
Priporoèljiva je plitva inkorporacija in
- drugiè, ponovimo pri setvi ali presajanjem.
Priprava sredstva za uporabo: sredstvo
obvezno 24 ur pred uporabo namakati v malo
0,15-0,30 % ali PROTIFERT fosfit K v konc.
0,25-0,35 %.
PEPELOVKA BUÈNIC (Erysiphe orontii in
Sphaerotheca fusca)
Ta bolezen se pojavlja na kumarah, buèah, pa
tudi lubenicah in dinjah konec poletja in tedaj
obièajno ne naredi veèje škode. Okuži tudi
buèe, radiè, tobak, itn,. Glivi oblikujeta na
listih sivobele mokaste prevleke v obliki
okroglih peg, ki se lahko razširijo po vsej listni
ploskvi. V poznem poletju, ko so jutra rosna,
èez dan pa je vroèe, se bolezen hitro širi in
povzroèa predvsem prezgodnje sušenje listov.
Pripravki: AQ-10 -0,0035 %, KARATHANE
GOLD 0,04-0,06 %, MOÈLJIVO ŽVEPLO v
0,3 %, za poveèanje odpornosti PROTIFERT
ŽVEPLO v konc. 0,2-0,25 %.
BAKTERIJSKA PEGAVOST
PARADIŽNIKA in PAPRIKE (Xanthomonas
Na steblu se pojavljajo temno zeleno rjave
elipsaste pege, podobne pege se pojavijo tudi
na zelenih plodovih, s tem da so vdrte in
kasneje postanejo rjavo bronaste barve.
Pripravki: CHAMPION 50 WG/WP - 0,25 %,
DITHANE M-45/DG -0,20 % in RANMAN
twinpack - 0,02 %. Za poveèanje odpornosti
KUMARNA PLESEN
(Pseudoperonospora cubensis)
Gliva napada liste vso rastno dobo, posebej ji
ustreza vlažno in hladnejše vreme. Na zgornji
strani listov so vidne bledorumene oglate
pege, ki imajo na spodnji strani redko nežno
plesnivo prevleko. Okuženo listje navadno
hitro propade.
campestris, Pseudomonas syringae)
Pojavlja se v obliki vodeno nekrotiènih peg s
svetlejšim robom, temne so omejene z
listnimi žilami, vèasih tkivo znotraj peg izpade.
Pripravki: LABICUPER 0,30 % ali COPTREL
500 - 0,025 %. Za poveèanje odpornosti
LISTNA PEGAVOST ZELENE (Septoria
apiicola, Septoria apii-graveolentis)
Je najbolj razširjena bolezen zelene. Zaradi nje
je vèasih listje popolnoma unièeno. Na obeh
listnih straneh nastanejo svetlorjave do
svetlosive pege, ki so ostro omejene in posute
z drobnimi èrnimi pikami. V deževnih letih
bolezen moèno zmanjša pridelek gomoljev in
še posebno listov.
FIŽOLOV OŽIG ali UDRTA FIŽOLOVA
PEGAVOST (Colletotrichum lindemuthianum)
Je najbolj razširjena in najnevarnejša bolezen
fižola. Gliva lahko okuži vse organe fižola.
Mlade rastline ob napadu propadejo. Preko
okužb na strokih prodira tudi do zrnja. Na
strokih opazimo udrte, rjave pege s èrnim in
rdeèim robom. Okuženo zrnje v naslednjem
letu ne kali ali pa se iz njega razvite rastlinice
kmalu posušijo. Pripravki: CHAMPION 50
WG/WP 0,5 %.
GRAHOVA PEGAVOST (Ascochyta pisi)
Pegavost je najpomembnejša grahova
bolezen. Gliva povzroèa na strokih nekoliko
vdrte sivorjave pege s temnejšim robom.
Skozi lušèine strokov prerastejo glivne nitke
tudi v zrnje. Pripravki: klorotalonil.
Pripravek: CHAMPION 50 WG/WP -0,3-0,5
%, za omejevanje LABICUPER - 0,30 %. Za
poveèanje odpornosti LABIFITO v konc.
120
ÈEBULNA PLESEN (Peronospora destructor)
Ta plesen je najnevarnejša bolezen èebule. V
vlažnem poletju neredko prizadene èebulne
nasade in moèno zmanjša pridelek. Okuženi
listi se povesijo, zmehèajo in gnijejo. Na
Program varstva&foliarne prehrane paradižnika in jajèevca
Orientacijski program varstva in prehrane PARADIŽNIKA in JAJÈEVCA
razvojni stadij
"fenofaza"
pred pripravo tal
in pred setvijo
Pred pripravo tal in ob
setvi ali presajanju
po vzniku trav
ukrep
strune
SREDSTVO
REMEDIER
ozkolistni pleveli
AGIL 100 EC
paradižnikova plesen,
pegavosti, rje
odmerek
10 L
odmerek
100 L
12 ml/10 m2 oz. 120 ml/100 m2
NATURALIS
koreninske gnilobe in
trohnobe
konc.
v%
- priprava substrata: 0,25 kg/m3
- 5-7 dni pred setvijo ali presajevanjem v odmerku
2,5 kg/ha in še enkrat ob v enakem odmerku.
Skupno 5 kg/ha.
10-20 ml /100 m2 oz. 1-2 L/ha
DITHANE DG/M45
0,20
20 g
200 g
RANMAN Twinpack
0,02
2 ml
20 ml
CHAMPION 50 WP/WG
0,25
25 g
250 g
MOÈLJIVO ŽVEPLO
0,2-0,5
20-50 g
200-500 g
AQ-10
0,0035
0,35 g
3,5 g
0,03-0,05
3-5 ml
30-50ml
pepelaste plesni
med vegetacijo
BULLDOCK EC 25
listne sovke
pred presajanjem, v
primeru mrzlih tal
4-6 listov, v primeru
nizkih temperatur na
10-15 dni
od presajevanja do
prièetka cvetenja
vsake 3-4 tedne
med vegetacijo
DELFIN WG
0,075
7,5 g
75 g
listne uši, rastlinjakov šèitkar,
resarji
KOHINOR 200 SL
0,075
7,5 ml
75 ml
cvetlièni in tobakov resar
LASER
0,04
4 ml
40 ml
za pospeševanje ukoreninjanja in hitrejši razvoj zelene
mase
0,5 kg/1.000 m2 oz. 5 kg/ha
LABICUAJE
0,30
30 g
300 g
COPTREL 500**
0,05
5 ml
50 ml
bakterioze
LABICUPER**
0,30
30 ml
300 ml
SLO-N
0,25
25 ml
250 ml
pridelek, boljša obarvanost in
okusnost plodov, po toèi
PROTIFERT LMW
0,35
35 ml
350 ml
gliviène bolezni
LABIFITO**
0,15-0,30
1,5-3,0 ml
150-300 ml
PROTIFERT fosfit K
0,25-0,35
25-35 ml
250-350 ml
osnovno gnojilo
PROTEOBOOM
0,25-0,35
25-35 g
250-350 g
v zaèetku cvetenja,
nato vsakih 15 dni
poveèa kolièino in kvaliteto
pridelka - antioksidant
GOËMAR BM 86
0,30
30 ml
300 ml
pred in po cvetenju
boljša oplodnja
FOLIBOR L
0,12-0,18
12-18 ml
120-180 ml
poveèanje kvalitete,
izboljšanje skladišène in
transportne sposobnosti,
prepreèevanje èrnih peg
plodov
poveèanje kvalitete,
izboljšanje skladišène in
transportne sposobnosti,
plodov
PROTIFERT kalcij
0,25
25 ml
250 ml
LABIMOVICAL
0,30
30 ml
300 ml
0,25-0,40
25-40 ml
250-400 ml
PROTIFERT MAGNEZIJ
0,4-0,6
40-60 ml
400-600 ml
pomanjkanje mangana
PROTIFERT MANGAN
0,2-0,4
20-40 ml
200-400 ml
pomanjkanje železa
PROTIFERT ŽELEZO
0,20
20 ml
200 ml
prehrana z mikrohranili
NUTREL ADVANCE
0,10
10 ml
100 ml
0,2-0,4
20-40 ml
0,2-0,4 L
0,25-0,35
25-35 g
0,25-0,35 kg
30 ml
300 ml
2,5 ml
25 ml
po presajevanju 3-4 x
na 10-15 dni od
konèanega cvetenja do
spravila
po oploditvi 3-4 krat
na 14 dni
od oploditve do
spravila
vsa škropljenja, tudi
herbicidna
(karenca 30 dni)
po potrebi
hitrejše dozorevanje,
poveèanje kvalitete, teže,
obarvanosti in okusa plodov,
enakomerna velikost …
FOLIMIX
FOLIPLUS
PROTEOLEAF
PROTIFERT kalij
NU-FILM-17
zatiranje polžev
POLŽOMOR
121
0,3
0,025
70-100 g na 100 m2
122
herbicidna
(upoštevamo karenco
30 dni)
zatiranje polžev
10 dni pred obiranjem
po potrebi
pospeši dozorevanje, listi
so bolj èvrsti, boljši okus
POLŽOMOR
0,05
0,25
NU-FILM-17
0,20
PROTEOLEAF
0,25
PROTIFERT KALIJ
FOLIPLUS
0,15
0,4-0,6
PROMAG
PROTIFERT MAGNEZIJ
0,30
HYDROMAG 500
4-6 listov
0,10
NUTREL ADVANCE
0,2-0,4
PROTIFERT MANGAN
0,25
300 ml
50 ml
75 g
30 ml
3,5 g
200-500 g
300 ml
350 ml
250 ml
300 g
2
50 ml
0,25 kg
200 ml
250 ml
150 ml
400-600 ml
300 ml
100 ml
200-400 ml
250 ml
250-350 g
70-100 g na 100 m
5 ml
25 g
20 ml
25 ml
15 ml
40-60 ml
30 ml
10 ml
20-40 ml
25 ml
25-35 g
0,250,35
PROTEOBOOM
PROTIFERT ŽELEZO
30 ml
35 ml
25 ml
30 g
0,30
0,35
0,25
2
GOËMAR BM 86
PROTIFERT LMW
SLO-N
0,30
7,5 g
3 ml
0,35 g
20-50 g
30 ml
5 ml
0,5 kg/1.000 m oz. 5 kg/ha
0,075
0,03
0,0035
0,2-0,5
0,30
0,05
2
odmerek
100 L
12 ml/10 m2 oz. 120 ml/100 m2
pomanjkanje mangana
pomanjkanje železa
zmanjša stres, poveèa rast
in razvoj, izboljša kvaliteto,
okus in skladišèenja, jeseni
pospeši dozorevanje
poveèa kolièino in
kvaliteto pridelka, podaljša
obstojnost (svežino)
pospeši rast, kvaliteto in
težo glav
gnojenje z dušikom
LABICUAJE
DELFIN WG
razliène sovke
za pospeševanje ukoreninjanja in hitrejši razvoj
zelene mase
LASER
AQ-10
MOÈLJIVO ŽVEPLO
LABICUPER**
odmerek
10 L
3 kg/ha (30-40 g 3-4 L vode za 100 m )
konc.
v%
Skupno 5 kg/ha.
COPTREL 500**
NATURALIS
REMEDIER
KERB 50 W
SREDSTVO
južna plodovrtka
cvetlièni resar
pepelaste plesni
bakterioze
strune
pomanjkanje magnezija,
za izboljšanje zelene barve
v primeru kloroz
v zaèetku razvoja
glave/rozete, nato
vsakih 15 dni
10-14 dni po
presajevanju
pred presajanjem 2-3
krat v kratkem èasu,
po presaditvi na 20 dni
vsake 3 tedne
pred presajanjem, v
primeru mrzlih tal
10-15 dni
po presajanju
pred pripravo tal
in pred setvijo
trohnobe
Zatiranje enoletnih široko
in ozkolistnih plevelov
Pred setvijo
(zadelati v tla)
ukrep
razvojni stadij
»fenofaza«
Orientacijski program varstva in prehrane LISTNATE ZELENJAVE (razliène solate)
po potrebi
herbicidna
po oploditvi 2-3
krat na 14 dni
pred spravilom
po oploditvi 2-3
krat
po presajanju, pred
cvetenjem, pred
zorenjem
vsakih 10-15 dni
po cvetenju
pred in po cvetenju
ali tedensko
vsake 3-4 tedne
med vegetacijo
ob pojavu
2-4 listi
(ob upoštevanju
karence
ponavljamo
tretiranje v 10-14
dnevnih razmakih)
Pred pripravo tal in
ob setvi ali
presajanju
pred pripravo tal
in pred setvijo
razvojni stadij
"fenofaza"
KARATHANE GOLD
MOÈLJIVO ŽVEPLO
PROTIFERT ŽELEZO
pomanjkanje železa
zatiranje polžev
prepreèevanje spiranja, boljša
uèinkovitost itd.
POLŽOMOR
NU-FILM-17
NUTREL ADVANCE
PROTIFERT MANGAN
pomanjkanje mangana
PROTIFERT MAGNEZIJ
PROTEOLEAF
FOLIPLUS
FOLIMIX
PROTIFERT KALCIJ
LABICUAJE
FOLIBOR L
PROTEOBOOM
SLO-N
LABICUPER
GOËMAR BM 86
PROTIFERT LMW
PROTIFERT ŽVEPLO**
PROTIFERT fosfit K **
LABIFITO**
LASER
TEPPEKI
AQ-10
2
100 L
10 L
2
odmerek
odmerek
12 ml/10 m oz. 120 ml/100 m
konc.
v%
0,05
0,10
0,20
0,2-0,4
0,4-0,6
0,25-0,35
0,2-0,35
0,15-0,3
0,25
0,30
0,15
0,15-0,30
0,25
0,30
0,30
0,35
0,25-0,33
0,25-0,35
0,15-0,3
0,04
0,05
0,010
0,0035
0,04-0,06
0,30
0,3-0,5
50 ml
50 ml
10 g
3,5 g
40-60 ml
300 g
300-500 g
2
50 ml
100 ml
200 ml
200-400 ml
400-600 ml
250-350 g
200-350 ml
150-300 ml
250 ml
300 g
150 ml
150-300 g
250 ml
300 ml
300 ml
350 ml
250-330 ml
250-350 ml
150 -300 ml
70-100 g na 100 m
5 ml
10 ml
20 ml
20-40 ml
40-60 ml
25-35 g
20-35 ml
15-30 ml
25 ml
30 g
15 ml
15-30 g
25 ml
30 ml
30 ml
35 ml
25-33 ml
25-35 ml
15 -30 ml
4 ml
5 ml
1g
0,35 g
4-6 ml
30 g
30-50 g
Skupno 5 kg/ha.
CHAMPION 50 WG/WP
REMEDIER
NATURALIS
SREDSTVO
okusnejši plodovi
višja kvaliteta plodov, veè
suhe snovi
pomanjkanje fosforja, veèje
število celic
višja trdota, veèja skladišèna
in transportna sposobnost
pospeševanje rasti,
boljša oplodnja
dognojevanje z NPK
zmanjšanje potenciala
bakterijskih in gliviènih
bolezni
biostimulator antioksidant
prehrana z žveplom
(poveèanje odpornosti na
pepelovke)
pridelek, boljša barva in okus
plodov, stres
prehrana s PK (poveèanje
odpornosti na gliviène
bolezni)
cvetlièni resar
sovke
listne uši
pepelaste plesni
kumarna plesen
trohnobe
strune
ukrep
Orientacijski program varstva in prehrane KUMAR
Program varstva&foliarne prehrane kumar in listnate zelenjave
cvetlièni resar
pojav gosenièic
med vegetacijo
123
DELFIN WG
po potrebi
zatiranje polžev
herbicidna
30 dni)
POLŽOMOR
NU-FILM-17
PROTEOLEAF
0,025
0,2-0,3
0,20
FOLIPLUS
0,10
0,2-0,4
NUTREL ADVANCE
10-20 dni pred
obiranjem
v primeru kloroz
0,25
PROTIFERT ŽELEZO
pomanjkanje železa
0,3
250 ml
40 ml
75 g
50 ml
60 ml
30-50 ml
300 ml
25 ml
300 ml
300 g
2
25 ml
0,2-0,3 kg
0,20 L
100 ml
200-400 ml
250 ml
300 g
250-350 g
70-100 g na 100 m
2,5 ml
20-30 g
20 ml
10 ml
20-40 ml
25 ml
30 g
25-35 g
0,250,35
30 g
30 ml
PROTIFERT
MANGAN
PHOTREL
poveèanje kvalitete in
kolièine pridelka
2
2
0,5 kg/1.000 m oz. 5 kg/ha
25 ml
0,30
0,30
pomanjkanje mangana
PROTEOBOOM
osnovno gnojilo
GOËMAR BM 86
LABICUAJE
0,25
4 ml
7,5 g
0,05
0,075
0,04
5 ml
0,05
6 ml
3-5 ml
30 ml
2,5 ml
BULLDOCK EC 25
po presajevanju 3-4 x
4-6 listov
0,30
0,025
0,06
SLO-N
2
100-200 ml/1.000 m oz. 1-2 L/ha
MIMIC
LASER
odmerek
100 L
200-300 ml/1.000 m oz. 2-3 L/ha
0,030,05
kvaliteto pridelka
zelene mase
odmerek
10 L
200 g/1.000 m2 oz. 2 kg/ha
konc.
v%
BULLDOCK EC 25
V zaèetku cvetenja,
nato vsakih 15 dni
pred presajanjem, v
primeru mrzlih tal
10-15 dni
kapusov belin, listne
sovke, kapusov molj
vsake 3-4 tedne
mokasta kapusova uš
med vegetacijo in pri
vzgoji sadik
LABICUPER**
COPTREL 500**
po vzniku trav
bakterioze
AGIL 100 EC
ozkolistni pleveli
od presajevanja do
prièetka cvetenja
GOAL
3-4 dni pred sajenjem
LENTAGRAN WP
SREDSTVO
ukrep
takoj po kalitvi ali 3-4
tedne po presajanju
razvojni stadij
»fenofaza«
Orientacijski program varstva in prehrane KAPUSNIC
(zelje, ohrovt, brokoli, cvetaèa, koleraba)
zatiranje polžev
herbicidna
30 dni)
po potrebi
poveèanje kvalitete, teže,
obarvanosti in okusa
plodov, enakomerna
velikost …
odmerek
10 L
2
POLŽOMOR
40 ml
75 ml
75 g
50 ml
3,5 g
200-500 g
300 ml
50 ml
2
25 ml
0,25-0,35 kg
250 ml
0,2-0,4 l
250-400 ml
100 ml
200-400 ml
400-600 ml
250 ml
120-180 ml
300 ml
250 ml
200-300 g
300 ml
300 g
70-100 g na 100 m
2,5 ml
PROTEOLEAF
0,025
25-35 g
0,250,35
20-40 ml
25-40 ml
10 ml
20-40 ml
40-60 ml
25 ml
25 ml
0,2-0,4
0,250,40
0,10
0,2-0,4
0,4-0,6
0,25
30 ml
12-18 ml
0,30
25 ml
20-30 g
30 ml
30 g
0,120,18
0,25
4 ml
7,5 ml
7,5 ml
5 ml
0,35 g
20-50 g
30 ml
5 ml
0,5 kg/1.000 m oz. 5 kg/ha
0,2-0,3
0,30
0,30
0,04
0,075
0,075
0,058
0,0035
0,2-0,5
0,30
0,05
- 5-7 dni pred setvijo ali presajevanjem v
odmerku 2,5 kg/ha in še
enkrat ob v enakem odmerku. Skupno 5
kg/ha.
0,25
NU-FILM-17
odmerek
100 L
12 ml/100 m2 oz. 120 ml/1.000 m2
konc.
v%
PROTIFERT KALIJ
FOLIPLUS
FOLIMIX
NUTREL ADVANCE
poveèanje kvalitete, izboljšanje skladišène in transportne sposobnosti, prepreèevanje èrnih peg plodov
PROTIFERT MANGAN
PROTIFERT MAGNEZIJ
PROTIFERT ŽELEZO
FOLIBOR L
LABIMOVICAL
PROTIFERT KALCIJ
CALBOSOL
GOËMAR BM 86
LABICUAJE
LASER
KOHINOR 200 SL
DELFIN WG
BULLDOCK EC 25
AQ-10
MOÈLJIVO ŽVEPLO
LABICUPER**
COPTREL 500**
REMEDIER
NATURALIS
SREDSTVO
pomanjkanje mangana
prepreèevanje železove
kloroze, pospeševanje rasti
boljša oplodnja
poveèanje kvalitete, izboljšanje skladišène in transportne sposobnosti, prepreèevanje èrnih peg
plodov
kvaliteto pridelka
zelene mase
cvetlièni in tobakov resar
listne uši, rastlinjakov
šèitkar, resarji
listne sovke
pepelaste plesni
posredna uèinkovitost na
bakterijsko pegavost
paradižnikovih plodov in
bakterijko pegavost
paprike
trohnobe
strune
ukrep
od oploditve do
spravila
v primeru kloroz
do cvetenja
pred in po cvetenju
na 10-15 dni od
konèanega cvetenja do
spravila
v zaèetku cvetenja,
nato vsakih 15 dni
pred presajanjem, v
primeru mrzlih tal
10-15 dni
med vegetacijo
po presajevanju,
do cvetenja
pred pripravo tal
in pred setvijo
razvojni stadij
»fenofaza«
Orientacijski program varstva in prehrane PAPRIKE
Program varstva&foliarne prehrane paprike in kapusnic
ACTIVUS 40 WG
GOAL
2-3 x »split« aplikacija
na èisto površino
pleveli v zgodnji fazi razvoja
COPTREL 500**
pomanjkanje bakra
(stransko delovanje na
èebulno plesen)
124
NUTREL ADVANCE
GOËMAR BM 86
pridelka
POLŽOMOR
zatiranje polžev
po potrebi
NU-FILM-17
25 ml
25 ml
vsa škropljenja
tudi herbicidna
20-30 g
PROTIFERT KALIJ
15-25 ml
30 ml
10 ml
15-20 ml
25-35 g
30 ml
35 ml
0,25
0,30
PROTEOLEAF
pospeši dozorevanje,
èebulice so bolj èvrste,
10-20 dni pred
spravilom
FOLIPLUS
PROTIFERT ŽELEZO
pospeševanje rasti in
prepreèevanje kloroze
PROTEOBOOM
hitrejša in moènejša rast
(možno kombinirati z bakrenimi
pripravki, katerih odmerek se
minimalno zmanjša za 25 %)
PROTIFERT LMW
PROTIFERT LMW
SLO-N
LABICUAJE
30 g
4,5 ml
25-35 ml
LASER
PROTIFERT fosfit K
po presajanju, do
cvetenja
med vegetacijo
vsakih 20 dni
po presajanju, nato
vsakih 15 dni
premer èebulic, obstojnost,
okusnost, skladišèenje, stres
boljši prijem in veèji
pridelek
zelene mase
tobakov resar
15-30 ml
30 ml
5 ml
35 g
10-20 ml
20 g
3 ml
LABIFITO
10-14 dni po vzniku
med vegetacijo
vsakih 20 dni
èebulice pred
sajenjem namakamo
4-8 ur
vsake 3-4 tedne
pred presajanjem, v
primeru mrzlih tal
10-15 dni
ob pojavu
gliviène bolezni
CHAMPION 50 WP/WG
èebulna plesen
po vzniku trav
LABICUPER**
AGIL 100 EC
ozkolistni pleveli
med vegetacijo
LENTAGRAN WP
na èisto površino ali ko je
GOAL
pleveli v zgodnji fazi razvoja 2-3 x »split« aplikacija
2-3 ml
GOAL
2-3 x »split« aplikacija
45 g
45 g
odmerek
2
100 m
ACTIVUS 40 WG
SREDSTVO
zatiranje enoletnih
ozkolistnih plevelov
zatiranje plevelov
v zgodnji fazi
ukrep
razviti trije pravi listi
po setvi in pred
vznikom
od drugega pravega
lista èebule dalje
po sajenju èebulèka
in pred vznikom
èebulèka
ali ko èebula razvije
3-4 liste
2-3 tedne po
presajanju
sadik
razvojni stadij
»fenofaza«
70-100 g /100 m
25 ml
250 ml
0,2-0,3 kg
0,15-0,25 L
300 ml
100 ml
150-200 ml
250-350 g
300 ml
/
25 ml
30 g
300 g
45 ml
250-350 ml
150-300 ml
300 ml
50 ml
350 g
100-200 ml
200 g
30 ml
450 g
20-30 ml
450 g
odmerek
2
1.000 m
2
4,5 kg
odmerek
1 ha
250 ml
2,5 L
2-3 kg
1,5-2,5 L
3,0 L
1L
1,5-2 L
2,5-3,5 kg
3,0 L
/
250 ml
300 g
3 kg
450 ml
2,5-3,5 L
1,5-3,0 L
3,0 L
500 ml
3,5 kg
1,0-2,0 L
2 kg
0,3 L
4, 5 kg
0,2 - 0,3 L
Orientacijski program varstva in prehrane ÈEBULE, èesna in pora
po potrebi
vsa škropljenja
30 dni)
10-20 dni pred
obiranjem
pred in po cvetenju
4-6 listov
vsakih 10 dni
v zaèetku cvetenja, nato
vsakih 15 dni
med vegetacijo
v primeru kloroz
do cvetenja
zatiranje polžev
boljša oplodnja
poveèanje kvalitete in
kolièine pridelka
osnovno gnojilo
kvaliteto pridelka
POLŽOMOR
NU-FILM-17
PROTIFERT KALIJ
PROTEOLEAF
FOLIPLUS
FOLIBOR L
PROTIFERT ŽVEPLO
PHOTREL
PROTEOBOOM
GOËMAR BM 86
PROTIFERT LMW
NUTREL ADVANCE
pridelek, boljša
obarvanost
in okusnost, po toèi
PROTIFERT MANGAN
PROTIFERT MAGNEZIJ
PROTIFERT ŽELEZO
SLO-N
LABICUAJE
LABICUPER**
COPTREL 500**
(samo fižol)
CHAMPION 50 WG/WP
AGIL 100 EC
REMEDIER
SREDSTVO
pomanjkanje mangana
prepreèevanje železove
kloroze
za pospeševanje
ukoreninjanja in hitrejši
razvoj zelene mase
pred presajanjem, v
primeru mrzlih tal
10-15 dni
vsake 3-4 tedne
fižolov ožig, fižolova rja,
navadna bakterijska
fižolova pegavost
ozkolistni pleveli
trohnobe
ukrep
med vegetacijo ob
pojavu prvih znakov v
10-14 dnevnih razmakih
po vzniku trav
razvojni stadij
»fenofaza«
odmerek
10 L
odmerek
100 L
0,2-0,4
0,025
0,25
0,2-0,3
0,150,25
0,120,18
0,25
0,3
0,250,35
0,30
0,35
0,10
30 ml
5 ml
25 g
2
300 ml
50 ml
250 g
250 ml
250 ml
300 g
2
25 ml
250 ml
0,2-0,3 kg
0,15-0,25 ml
120-180 ml
250 ml
300 g
250-350 g
300 ml
350 ml
100 ml
200-400 ml
400-600 ml
70-100 g na 100 m
25 ml
25 ml
20-30 g
15-25 ml
12-18 ml
25 ml
30 g
25-35 g
30 ml
35 ml
10 ml
20-40 ml
40-60 ml
25 ml
25 ml
30 g
0,5 kg/1.000 m oz. 5 kg/ha
0,4-0,6
0,25
0,25
0,30
0,30
0,05
0,25
2
100-200 ml/1.000 m oz 1,0- 2,0 L/ha
- 5-7 dni pred setvijo ali presajevanjem v
odmerku
2,5 kg/ha in še enkrat ob v enakem
odmerku.
Skupno 5 kg/ha.
konc.
v%
Orientacijski program varstva in prehrane GRAHA in FIŽOLA
Program varstva&foliarne prehrane fižola, graha in èebule
125
po potrebi
vsa škropljenja
(upoštevamo
karenco 30 dni)
zatiranje polžev
prehrana z
mikrohranili
Izboljšanje okusa in
trpežnosti, hitrejše
dozorevanje
POLŽOMOR
NU-FILM-17
PROTIFERT KALIJ
PROTEOLEAF
NUTREL ADVANCE
PROTIFERT ŽELEZO
0,2-0,4
PROTIFERT MANGAN
pomanjkanje mangana
pomanjkanje železa
0,4-0,6
PROTIFERT MAGNEZIJ
pomanjkanje
magnezija
na 14 dni
0,025
0,25
0,2-0,3
0,10
0,20
25 ml
250 ml
0,2-0,3 kg
100 ml
200 ml
200-400 ml
400-600 ml
120-180 ml
300 ml
250-350 g
350 ml
250 ml
50 ml
40 ml
10 g
300 ml
3,5 g
40-60 ml
300 g
300 ml
150-300 ml
300 ml
50 ml
300-500 g
25 ml
+ 200 ml
odmerek
2
1.000 m
70-100 g /100 m2
2,5 ml
25 ml
20-30 g
10 ml
20 ml
20-40 ml
40-60 ml
12-18 ml
0,120,18
FOLIBOR L
boljša oplodnja
pred in po cvetenju
30 ml
0,30
GOËMAR BM 86
25-35 g
0,250,35
kvaliteto pridelka, pri
buèkah cvetovi na
plodu ostajajo dlje!!
35 ml
25 ml
5 ml
4 ml
1g
30 ml
0,35 g
4-6 ml
30 g
0,35
0,25
0,05
0,04
0,01
0,30
pred cvetenjem,
nato vsakih 15 dni
PROTIFERT LMW
SLO-N
LASER
TEPPEKI
PROTIFERT ŽVEPLO**
0,0035
AQ-10
0,30
MOÈLJIVO ŽVEPLO
0,040,06
0,30
KARATHANE GOLD
0,150,30
LABIFITO**
PROTEOBOOM
dognojevanje z
dušikom
pridelek, boljša barva
in okus, stres
sovke
cvetlièni resar
listne uši
pepelaste plesni
15-30 ml
0,30
LABICUPER**
30 ml
30 ml
0,05
COPTREL 500**
5 ml
30-50 g
CHAMPION 50 WG/WP
odmerek
2
100 m
2,5 ml
+ 20 ml
0,3-0,5
konc.
v%
CENTIUM 36 CS
+ petoksamid
SREDSTVO
osnovno gnojilo
vsakih 10 dni
med vegetacijo
vsake 3-4 tedne
ob pojavu
prviè pri 2-4 listih
in nato še 2-3 krat
v razmaku na 1012 dni
poveèanje odpornosti
na gliviène bolezni
kumarna plesen
enoletni ozkolistni in
širokolistni plevel
*(samo za oljne buèe!)
po setvi in
najkasneje do 2
pravih listov
prviè tretiramo pri
1-2 pravih listih,
drugiè pri 2-4 listih
in nato še 2-3 krat
v razmaku na 1012 dni
ukrep
razvojni stadij
»fenofaza«
250 ml
2,5 L
2-3 kg
2,5 L
3,0 L
2,5 L
4-6 L
1,2-1,8 L
3,0 L
2,5-3,5 kg
3,5 L
2,5 L
0,5 L
0,4 L
100 g
3L
35 g
0,4-0,6 L
3,0 kg
3L
1,5-3,0 L
3,0 L
500 ml
3-5 kg
0,25 L
+2L
odmerek
1 ha
Orientacijski program varstva in prehrane BUÈ, BUÈK, LUBENIC in DINJ
po potrebi
(upoštevamo
karenco 30 dni)
herbicidna
10-20 dni pred
spravilom
zatiranje polžev
pospeši dozorevanje, koreni
so bolj èvrsti, bolj obarvani
prepreèevanje èrne srène
gnilobe
v prièetku
oblikovanja
korenov
vsakih 10 dni
osnovno gnojilo
pridelka
zmanjša herbicidni šok,
izboljša kolièino in kakovost
pridelka, okusnost in
skladièno sposobnost
vsakih 10 dni
nadzemni deli 10
cm, nato vsakih 15
dni
takoj, ko je dovolj
listja v 2-3
tedenskih
presledkih
zelene mase
pred presajanjem, v
primeru mrzlih tal
10-15 dni
vsake 3-4 tedne
pepelaste plesni
rje, pegavosti
med vegetacijo
med vegetacijo
eno in veèletni ozkolistni
pleveli
enoletni ozkolistni in
po setvi in pred
vznikom plevelov
in korenja (3-4
liste)
po vzniku korenja
in plevelov
strune
enoletni pleveli
pred setvijo
ukrep
pred pripravo tal
razvojni stadij
»fenofaza«
POLŽOMOR
2,5 ml
25 ml
PROTIFERT KALIJ
NU-FILM-17
30 g
20 ml
PROTEOLEAF
10 ml
FOLIPLUS
15-20 ml
25-35 g
30 ml
30-40
25 ml
30 g
30 g
0,35 g
30 ml
10-20 ml
15 ml
10-20 ml
30 ml
odmerek
2
100 m
NUTREL ADVANCE
FOLIBOR L
PROTEOBOOM
GOËMAR BM 86
PROTIFERT LMW
SLO-N
LABICUAJE
AQ-10
klorotalonil
AGIL 100 EC
AFALON
AFALON
NATURALIS
SREDSTVO
70-100 g /100 m
25 ml
250 ml
300 g
200 ml
100 ml
150-200 ml
250-350 g
300 ml
0,3-0,4 L
250 ml
300 g
300 g
3,5 g
300 ml
100-200 ml
150 ml
100-200 ml
300 ml
odmerek
2
1.000 m
2
Orientacijski program varstva in prehrane KORENJA , peteršilja
250 ml
2,5 L
3,0 kg
2,0 L
1L
1,5-2,0 L
2,5-3,5 kg
3,0 L
3,0-4,0 L
2,50 L
3,0 kg
3 kg
35 g
3,0 L
1,0-2,0 L
1,5 L
1,0-2,0 L
3,0 L
odmerek
1 ha
Program varstva&foliarne prehrane korenja ter buè, buèk, lubenic in dinj
Varstvo zelenjave
pegah okuženih listov lahko opazimo
kosmièasto glivno prevleko, na katero se
kasneje naselijo glive, ki povzroèajo èrnobo.
Obolele rastline dajo nezrelo in drobno èebulo.
Pripravki: CHAMPION 50 WG/WP 0,35 %.
Za poveèanje odpornosti LABIFITO v konc.
0,15-0,30 % ali PROTIFERT fosfit K v konc.
0,25-0,35 %. Prav tako se je odlièno pokazalo
dodajanje foliarnih gnojil na osnovi bakra, kot
sta LABICUPER vkonc. 0,30 % in COPTEL
500 v konc. 0,05 %.
rodove letno. Posebej množièen je drugi rod
julija in avgusta. Izlegle gosenice objedajo
liste do golih reber.
Pripravki: MIMIC 0,03-0,04 %, DELFIN WG
0,075 %, BULLDOCK EC 25 0,03-0,05 %.
KAPUSOVA SOVKA (Mamestra brassicae)
Kapusova sovka ni tako pogosta, je pa zelo
nevšeèna. Od julija do septembra izjeda
gosenica notranjost zeljnih glav in jih
BRAMOR (Gryllotalpa gryllotalpa)
onesnaži z iztrebki. Rjavosivi noèni metulj
sovke odlaga jajèeca posamezno. Iz njih se
razvijejo gosenice rjave do zelenkaste barve.
Podobne poškodbe povzroèa zelenjavna
sovka (Lacanobia oleracea), ki pa je zelena.
Pripravki: MIMIC 0,03-0,04 %, DELFIN WG
0,075 %, BULLDOCK EC 25 0,03-0,05 %.
RDEÈI ŽITNI STRGAÈ (Oulema melanopus)
Je najnevarnejši škodljivec na pšenici pri nas.
Škodo delata lièinka in odrasel hrošè tudi na
zelju. Konec aprila in v zaèetku maja se
hrošèki, ki imajo znaèilen zelenkasto moder
zadek, hranijo z listjem. Sredi maja se izležejo
zelo požrešne lièinke, ki delajo škodo s
strganjem listja. V hujših primerih ostanejo le
listne žile, pridelek se zmanjša tudi do 80 %.
Lièinke, podobne majhnim polžkom, so
sivkaste do svetlorumene barve.
Pripravki: BULLDOCK 25 EC 0,03-0,05 %.
CVETLIÈNI RESAR (Frankliniella
occidentalis) je zelo pogost škodljivec na
papriki, jajèevcu, paradižniku, solati,
špinaèi, kumarah, buèkah, melonah in
kapusnicah. Resarji so insekti, veliki do 2 mm,
belkaste barve in sesajo sok iz rastlin in
cvetov. Poškodbe so deformacije na listih in
plodovih v obliki krastastih okroglih ali
podolgovatih ran, ki so lahko tako moène, da
plodovi niso za promet.
Pripravki: LASER - 0,03-0,04 %, ki je
primeren tudi za BIOloško varstvo in
KOHINOR 200 SL - 0,075 %.
KAPUSOVI BOLHAÈI (Phyllotreta spp.)
so zelo pogosti škodljivci kapusnic, pa tudi
redkve in rukole. Bolhaèi so hrošèki, dolgi do
3 mm, ki skaèejo kot bolhe. Aprila in maja
napade prvi rod. Kalèki in sadike rastlin so
videti sitasto preluknjani ali prav izjedeni,
pozneje izluknjajo tudi starejše liste. Rastlino
lahko pri tem povsem unièijo. Poleti se pojavi
nov rod, ki je lahko zlasti v sušnem poletju
moèno škodljiv.
MOKASTA KAPUSOVA UŠ (Brevicoryne
brassicae) V toplih in sušnih pomladih in
poletjih opazimo na spodnji strani listov
množico zelenih uši, ki jih prekriva bela
vošèena prevleka. Napadeni listi so
mehurjasti, rumenopikasti in se žlièasto zvijajo
navzdol. Ob množiènem pojavu uši mlade
napadene rastline propadejo.
Pripravki: BULLDOCK EC 25 0,03-0,05 %.
OZIMNE SOVKE (Agrostis segetum)
Povzroèajo podobne poškodbe kot strune in
ogrci. Gosenice so gole, prstene barve in se
ob dotiku zvijejo v klobèiè. Podnevi objedajo
podzemne dele kapusnic, ponoèi pa
nadzemne dele in prodrejo v srce zelenjavnih
glav. V ugodnih letih se lahko preveè
razmnožijo in povzroèijo veèjo škodo.
Pripravki: MIMIC, 0,03-0,04 %, DELFIN WG
0,075 %.
ÈRNA FIŽOLOVA LISTNA UŠ
Pripravki: piretroidni insekticidi proti drugim
škodljivcem.
KAPUSOV BELIN (Pieris brassicae)
Sodi med najbolj znaèilne škodljivce kapusnic.
Samice odlagajo kupèke rumenih jajèec na
spodnjo listno stran kapusnic pa tudi na
redkve, redkvice in repe. Dorasle gosenice so
dolge 3,5 cm in imajo èrno glavo, zelenkastorumeno in èrno marogasto telo. Ima tri
muhe se pojavljajo že aprila in odlagajo
jajèeca na liste mladih èebulnic. Ob
spravilualetimo na gnile èebule, v katerih je
veliko lièink. Poleti ima muha še dva rodova,
ki pa nista tako škodljiva. Pripravki: ni
registracije.
(Aphis fabae)
Med sesajoèimi škodljivci je najbolj škodljiva.
Na liste, poganjke in korene se v pozni
pomladi naseli množica èrnih uši, ki izsesavajo
liste in poganjke fižola, da rumenijo in se
sušijo. V redkejših primerih lahko rastline
propadejo. Pripravki: piretroidi.
GRAHOVA HRŽICA (Contarinia pisi)
Grahova hržica je pri nas zelo razširjena
škodljivka. Prvi rod mušic (rumene s èrnimi
dlakami na krilih) odlagajo jajèeca meseca
maja v cvetne brste, ki zakrnijo. Pomembnejši
je drugi rod, saj izlegle lièinke sesajo notranje
stene zelenih strokov, ki ostanejo brez zrnja.
V vsakem napadenem stroku je od 30 do 40
lièink. Pripravki: ni registracije.
Bramor dela v številnih vrtovih veliko škodo.
Je krepka, do 5 cm dolga žuželka z valjastim
telesom in moènimi sprednjimi nogami. Z
njimi koplje po zemlji plitve, vodoravne, za
prst široke rove. Najbolj mu ustreza lahka
barska, humozna in vedno dovolj vlažna
zemlja. Odrasli bramor in njegove lièinke
objedajo korenine, gomolje, korene, kalèke in
mlade liste. Napadene rastline venejo in se
sušijo. Gomolje in korene pa poškodujejo z
objedanjem in zato gnijejo. Pripravki:
granulati na osnovi metiokarba in foksima.
SIVA PLESEN (Botryotinia fuckeliana) je
pogosta bolezen, ki okuži veè vrst okrasnih
rastlin (krizanteme, ciklame, usambarke,
vrtnice,..). Na krizantemah je zelo nevšeèna,
okuženi cvetovi izgubijo lepotno vrednost.
Gliva v vlažnih pogojih prodira v dno cveta, ki
zaène gniti. V vlažnem in poznem poletju se
gliva rada naseli na cvetove vrtnic. Najprej
porjavijo posamezni cvetni listi, nato pa ves
cvet, ki v nekaj dneh zgnije. Na potonikah se
pojavlja potonikina siva plesen (Botrytis
pateoniae). Pripravki: specifièni botriticidi,
Bacillus subtilis.
RASTLINJAKOV ŠÈITKAR (Trialeurodes
vaporariorum) meri od 1,2-1,5 mm, imaj 4
snežno bela ovalna krilca, prekrita z nežnimi
voskastimi spiralami. Po poreklu je iz Srednje
Amerike. V toplejših krajih se zadržuje tudi na
prostem, v Sloveniji pa predvsem v rastlinjakih
in plastenjakih z vrtninami kot so npr.
paradižnik, jajèevec in okrasne rastline.
Sesajo rastlinske sokove, listi porumenijo in se
priènejo sušiti, med tem pa izloèajo medeno
roso, na kateri se lahko naseli glivica sajavosti.
Šèitkar tudi prenaša viruse. Pri moènem
napadu lahko popolnoma unièijo rastline.
ÈEBULNA MUHA (Phorbia antiqua)
Je najveèja škodljivka èebule in èesna.
Znamenja poškodb se vidijo maja, ko rastline
pobledijo, venejo in odmirajo. Rumeno sive
126
Zatiranje: KOHINOR 200 SL 0,075-0,125 %,
uporaba NU-FILMa samega v koncentraciji
0,075%, pa že moèno zmanjša populacijo.
Varstvo in foliarna prehrana zelenjave
POLŽI (Limacidae, Gastropoda)
Velike probleme pri gojenju zelenjave na
prostem nam delajo polži, predvsem v mokrih
letih. Najnevarnejši so rdeèe-rjavi polži, ki
nam lahko gojene rastline, pa tudi pridelek,
popolnoma unièijo.
Na trgu je veliko limacidov za zatiranje polžev,
vendar je njihovo delovanje v èasu dežja zelo
kratko, saj hitro razpadejo. Agrosan BPOLŽOMOR je formuliran tako, da je
obstojen na dežju tudi veè dni, tako je dalj
èasa uèinkovit in cenejši, kot drugi.
POLŽOMOR uporabljamo v odmerku 70100 g/m2, potresemo ga enakomerno v
trakovih ali kupèkih med vrstami vrtnin ali
okrasnih rastlin. Sredstva ne smemo posipati
po rastlinah. Uèinek bo veèji, èe sredstvo
nastavimo v veèernih urah po zalivanju ali
dežju, ker so takrat polži zelo aktivni.
PRÝPOROCÝLA ZA FOLIARNO
PREHRANO ZELENJAVE
Prehrana zelenjave je zelo specifièna za vsako
vrsto zelenjave, žal pa se pri nas premalo
povdari pravilna in usmerjena prehrana, saj se
še vedno vse vrti okoli treh makrohranil
(NPK). Pri doseganju kvalitete in kolièine so
zelo pomembna mikrohranila in to ob pravem
èasu.
Zelenjavo ali vrtnine loèimo na:
- stroènice: fižol, grah, bob, èièerika, soja,
leèa, arašidi.
- kapusnice in sorodnice: zelje, cvetaèa,
glavnati, brstièni in listnati ohrovt, brokoli,
koleraba, kitajsko zelje, redkev in redkvica,
repa;
- plodovke: paradižnik, paprika, feferoni,
jajèevec, kumare, buèke in buèe, lubenice in
melone;
- korenovke: korenèek, peteršilj, pastinak,
zelena, èrni koren, rdeèa pesa;
- špinaènice: špinaèa, blitva;
- solatnice: solata, endivija, radiè, motovilec,
regrat;
- èebulnice: èebula, šopasta èebula, por,
èesen, drobnjak, šopasti èesen, šalotka;
- gomoljnice: zgodnji krompir, sladki krompir,
topinambur, sladki komarèek in
- druge vrtnine: sladka koruza, artièoka,
špargelj, hren, rabarbara, vrtna kreša.
Potrebe po hranilih so zelo razliène glede na
kulturo in prostor pridelave (na prostem ali
zašèiten prostor-rastlinjak). Tržni pridelovalci
vkljuèeni v IPZ prejmejo vsako leto smernice o
integrirani pridelavi, kjer pa so za vsako
kulturo natanèno zapisani odvzemi in potrebe
po hranilih kot so dušik, fosfor in kalij ter tudi
vrednosti žetvenih ostankov za dušik, fosfor,
kalij, kalcij in magnezij. Manjši in ljubiteljski
pridelovalci pa si lahko ogledajo smernice na
spletni strani Ministrstva za kmetijstvo ali
kontrolnih organizacij.
Foliarne prehrane zelenjave se poslužujemo
v primeru pomanjkanja doloèenih mikro pa
tudi makro hranil, za doseganje višjih
pridelkov in kvalitete kot so skladišèna in
transportna sposobnost, boljše in specifièno
obarvanje, boljši okus, višja vsebnost suhe
snovi, odpornost in prepreèevanje stresnih
situacij.
Za dognojevanje z DUŠIKOM priporoèamo
uporabo poèasi sprošèujoèega dušiènega
gnojila SLO-N v konc. 0,25-0,35 % (250-350
ml/100 L vode). Pri foliarni uporabi tvori na
tretirani površini tanek film in se v 6-7 urah
po aplikaciji absorbira v rastlino. V notranjosti
rastline se preko encimatskega metabolizma
razgradi na asimilacijske oblike, ki omogoèijo,
da je dušik na razpolago 3-4 tedne. Èe
tretiramo tla z zalivanjem ali namakanjem, se
razpad SLO-Na zgodi po mikrobni poti, s
tem, da omogoèi rastlini dostop dušika za 812 tednov.
Dušièno gnojilo, s poèasnim sprošèanjem
polimetilen-uree, Slo-N ima indeks aktivnosti
(IA) 100 %, ker se ves dušik spremeni v
asimilacijske oblike.
SLO-N dopušèa redno prehranjevanje z
dušikom, brez pojava bujne vegetacijske rasti
in se z njim izogibamo pomanjkanju dušika
tudi pri omejenih temperaturah za biološko
aktivnost (pod ali nad temi, ki so optimalne za
kulturo).
Za kompleksno prehrano z NPK in mikrohranili
sta na voljo dve foliarni gnojili in to
PROTEOBOOM v konc. 0,15-0,35 % (150350 g/100 L vode in nova “Poljedelska
foliarna petnajstica” v konc. 0,2-0,4 %
(200-400 g/100 L vode). Zanjo je poleg
visoke vsebnosti makrohranil (NPK) znaèilna
izredno visoka vsebnost mikrohranil, še
posebej magnezija, žvepla, mangana in
cinka. S temi gnojili lahko dosežemo
pospešeno vegetativno rast.
BOR, izjemno pomembno hranilo pri
pridelavi plodovk, saj je v veliki meri odvisno
cvetenje in oplodnja, pri korenovkah pa
kvaliteta korena. Bor moèno vpliva tudi na
odpornost rastlin proti boleznim. Na
plodovkah ga uporabljamo v èasu 10 dni in
tik pred cvetenjem, lahko pa tudi takoj po
cvetenju. Priporoèamo uporabo gnojila
FOLIBOR L foliarno v konc. 0,12-0,18 %
(12-18 ml/10 L) ali s fertirigacijo v
odmerku 0,5-0,8 L/ar.
KALCIJ hranilo kvalitete in okusa, predvsem
plodovk, pa tudi listnate zelenjave. Kalcij je v
rastlini kot sam slabo mobilen, nalaga se v
starih listih, od koder se zelo malo
transportira v mlade liste/listièe.
Kalcij ima veliko vlogo pri izgradnji rastline,
predvsem celiènih sten, kar se odraža na
èvrstosti plodov, njihovi skladišèni in
transportni sposobnosti. Veliko vlogo ima tudi
pri obarvanju in okusu plodov. Najdemo ga v
tleh, vezanega na topne in manj topne oblike,
kot so karbonati, sulfati, fosfati, silikati, itd.,
veliko vlogo pa ima pri reakciji tal - pH.
Na lahkih, karbonatnih tleh se hitro izpere in
127
pride do pomanjkanja, kar se kaže v slabi
zaèetni rasti rastlin, zgornji listi so klorotièni in
venejo, na robovih in v medžilnih prostorih se
pojavijo klorotiène pege. Pri plodovkah, še
posebej paradižniku in papriki se vidi kot
odmiranje oz. gniloba muhe plodov. Pri
moènejšem pomanjkanju pride celo do
odpadanja cvetov, plodovi pa so na mestu
muhe moèno deformirani in neprimerni za
prodajo. Primer pomanjkanja na paradižniku.
Pri listnati zelenjavi (solatnice, kapusnice) se
kaže v rjavenju roba listne ploskve.
Èe kalcij rastlini dodajamo preko namakanja,
je njegov izkoristek veèji in boljši, vendar
veliko dražji, kot s foliarnim tretiranjem. Ima
pa foliarno tretiranje tudi slabe strani, saj je
veèina foliarnih kalcijevih gnojil slabo ali samo
delno sprejemljivih v rastlino/plod, njihovo
delovanje je bolj površinsko, uèinkovitost pa
je lahko kljub veèkratni uporabi nizka. Zaradi
visokih temperatur se uporaba kalcijevih
gnojil odsvetuje, zlasti tistih v obliki klorida in
nitrata, saj so lahko le-ta fitotoksièna.
Najmodernejše oblike kalcijevih foliarnih gnojil
so takšne, kjer je kalcij kot kation vezan
direktno na penetratorja in prenašalca, kot so
aminokisline ali glukonati (sladkor).
S tem postane kalcij kot hranilo gibljiv,
sistemièen in dosti bolj enakomerno
porazdeljen po rastlini, kar zagotavlja visoko
uèinkovitost. Ker so vsebnosti kalcija v teh
gnojilih nizka in niso v obliki kloridov ali
nitratov, tudi niso fitotoksièna in nimajo
takšnih omejitev uporabe glede temperature
in mešanja z drugimi sredstvi.
Pripravki: naše podjetje ponuja uporabnikom
vse štiri oblike kalcijevih gnojil in sicer:
- kalcijev glukonat, kjer je kalcij v kelatni in
kompleksni obliki vezan na glukonat
(sladkor) in s tem izredno penetrira v
rastlino in je sistemièen. Sredstvo MOVICAL,
ki je novost na našem tržišèu, je EU gnojilo,
popolnoma kompatibilno, primerno tudi za
ekološko pridelavo. Je izredno sistemièno in
primerno za reševanje najbolj problematiènih
primerov pomanjkanja in doseganja izrednih
rezultatov. MOVICAL uporabljamo v konc.
0,2-0,40 %;
- aminokisline s kalcijem, kjer je kalcij kot
kation direktno vezan na aminokisline, ki
ga naredijo mobilnega, sistemiènega.
Njegova uèinkovitost je podobna kot pri
zgoraj omenjenemu sredstvu. PROTIFERT
Foliarna prehrana zelenjave / Varstvo in prehrana okrasnih rastlin
kalcij v konc. 0,25 %;
- karbksilna oblika kalcija (COOH), to so t.i.
živilski kalciji, ki imajo dobro penetracijo,
vendar nobene sistemiènosti, so pa veliko
bolj selektivni in uèinkoviti kot kloridi ali
nitrati. CALBOSOL v konc. 0,50 %;
- kalcijev klorid, najcenejši in najmanj
uèinkoviti kalcij. Konèno prihajajo
pridelovalci do spoznanja, da je to kalcijevo
gnojilo “le za tolažbo”. Ta gnojila
uporabljamo tik pred spravilom pridelka, saj
nimajo nobene penetracije. PROCAL 0,50 %.
- kalcijev nitrat se uporablja v glavnem za
gnojenje preko tal in namakanje, saj je pri
foliarni aplikaciji velikokrat fitotoksièen.
Èas uporabe: kalcijeva gnojila uporabljamo
na plodovkah takoj po nastavku plodov,
izmenièno z drugimi gnojili pa do spravila
pridelka. Na listnati zelenjavi jih uporabljamo
2-3 krat v èasu po presajanju in dobri
ukorenitvi pa do spravila pridelka.
KALIJ
Je makrohranilo in od njega je odvisna
kolièina in kvaliteta pridelka. Pomanjkanje se
kaže v rjavenju listnih robov, ki se vihajo
navzgor. Listna ploskev med žilami postaja
klorotièna in postopoma rjavi. Pogosto se
pomanjkanje kaže na paradižniku, ki je znan
po tem, da kalija nima nikoli dovolj.
Pripravki: PROTIFERT KALIJ 0,25 %,
FOLIPLUS 0,2-0,4 %, PROTEOLEAF 0,250,35 % ali LABIFITO v konc. 0,15-0,30 % ali
FOSFOR
Je prav tako makrohranilo, katerega
pomanjkanje redko opazimo. Je zelo
pomembno hranilo za zgoden razvoj
koreninskega sistema, še posebej v primeru
hladnega rastišèa, za število celic v plodu in s
tem trpežnost in odpornost plodov pri
skladišèenju in transportu in za dolgotrajno in
enakomerno rodnost.
V primeru hladnega rastišèa zgodaj spomladi,
je fosfor blokiran in se, npr. na paradižniku,
kažejo simptomi v obliki bledenja celotne
listne površine, ki poèasi rjavi in se zvija. Èe
list obrnemo, vidimo da so listne žile na
spodnji strani obarvane vijolièno.
Pripravki: LABICUAJE 5 kg/ha talno
gnojenje ali 0,3 % foliarno ali LABIFITO v
konc. 0,25-0,35 %..
Pripravki: MOÈLJIVO ŽVEPLO 0,30 % ali za
poveèanje odpornosti PROTIFERT ŽVEPLO v
konc. 0,2-0,25 %.
ŽELEZO
(Phragmidium mucronatum)
Na žlahtnih vrtnicah okužbe niso tako moène,
kot na šipku. Na zgornji strani listov nastanejo
živorumena ležišèa letnih trosov. Na istih
mestih se proti jeseni pojavijo èrno-rjava
ležišèa zimskih trosov. Ob hudi okužbi lahko
listje v celoti odpade.
Pripravki: ZIRAM 76 WG 0,25 %.
ŠIPKOVA (VRTNIÈNA) RJA
Je “hranilo izgleda rastline”. Pri
pomanjkanju so blede rastline s klorotiènim
listjem in zelenimi listnimi žilami. Železo je
element fotosinteze, ki je zelo slabo mobilno
v rastlini. Rastline imajo normalni obseg rasti
(habitus), vendar so blede, klorotiène. Zelo
uèinkovita so gnojila, ki vsebujejo železo v
kelatni obliki skupaj z aminokislinami, kot je
PROTIFERT ŽELEZO v konc. 0,20 %. Ne
mešamo ju s pripravki na osnov žvepla, bakra
in meptil-dinokapa.
BIOSTIMULATORJI - nepogrešljivi v
prehrani zelenjave
Zelenjava oziroma vrtnine izredno odreagirajo
na fitostimulatorje na osnovi aminokislin
(družina sredstev iz skupine PROTIFERT)in
morskih alg (GÖEMAR). Z njimi dosegamo
višje pridelke, ki so bolj kvalitetni in
obstojnejši, prepreèujemo strese, na katere so
vrtnine zelo obèutljive, kot so npr. Nizke ali
visoke temperature, suša, moèa, pa tudi toèa.
Nepogrešljivi so pri plodovkah, saj moèno
pospešijo cvetni nastavek in oplodnjo,
pospešijo in uravnavajo optimalni razvoj
plodov, ki so okusnejši, lepši in tudi
obstojnejši.
Veliko vlogo imajo morske alge pri ohranjanju
trpežnosti, saj delujejo kot naravni
antioksidanti, kar je zelo pomembno pri
vrtninah s kratko skladišèno sposobnostjo.
PRIPOROÈILO ZA VARSTVO
OKRASNIH RASTLIN
ÈRNA LISTNA PEGAVOST VRTNIC
(Diplocarpon rosae)
Èrna listna pegavost je pri nas najpogostejša
bolezen vrtnic, zlasti v vlažnejših in hladnejših
legah ter letih. Èe je ne zatiramo pravoèasno,
so rastline že junija lahko brez listov. Na
zgornji strani nastanejo majhne okroglaste
sivo-èrne pege z veèinoma nazobèanim
robom. Peg je lahko na listu veè in se med
seboj združujejo. Preskromno in neharmonièno
gnojenje poveèuje dovzetnost vrtnic za
bolezen. Pripravki: ZIRAM 76 WG 0,25 %.
PEPELASTA PLESEN VRTNIC - šipkova
pepelovka (Sphaerotheca pannosa var. Rosae)
Na mlajših listih pri nekaterih sortah in tudi na
vršièkih poganjkov nastanejo nežne sivkaste
pepelaste prevleke. Listi in vršièki lahko
zaostanejo v rasti. Za to bolezen so dovzetne
predvsem sorte z nežnimi listi.
128
KRIZANTEMSKA BELA RJA
(Puccinia horiana)
Je najbolj razširjena bolezen krizantem v
rastlinjakih, pojavlja pa se tudi pri gojitvi na
prostem. Na zgornji strani listov nastanejo
zelenkastobele, manj kot centimeter velike
pege, ki imajo na spodnji strani belkaste
ploske bradavice. Znaèilna je obroèkasta
razporeditev trosovnih ležišè. Najstarejše
ležišèe je v sredini, okoli katere so razvršèena
mlajša. Pripravki: ZIRAM 76 WG 0,25 %.
KORENINSKA GNILOBA IN
TROHNOBA (Fusarium spp., Rhizoctonia
solani, Phialophora cinerescens,...)
To je precej pogosta in zelo nevarna bolezen,
ki jo povzroèa veè vrst gliv. Pojavlja se
predvsem pri lonènih nageljnih v èasu
prezimovanja, kot posledica mraza in
preobilne vode. Bolezen se pojavi tudi že v
setvišèu, pri mladih rastlinicah. Na odraslih
rastlinah se pojavi najprej kot sivkastovijolièno
razbarvanje listov, ki zaènejo postopoma
veneti. Naposled postanejo nageljni slamnato
rumene barve, zlasti pri dnu, s popolnoma
strohnelimi koreninami.
Pripravek: REMEDIER uporabljamo v
odmerku 2x250 g na 1.000 m2 na:
- okrasnih rastlinah (okrasne lonènice,
krizanteme, ciklame, jeglièi, itd.):
- pri pripravi substrata za vzgajališèa ali
setvenice za sejance oziroma potaknjence.
Substrat tretiramo v odmerku 0,25
kg/m3 po postopku mešanja sredstva v
substrat;
- ali s tretiranjem takoj po presajanju gojenih
rastlin s temeljitim zalivanjem po substratu
v odmerku 2,5 kg/ha, tako da ga dobro
omoèimo.
NAGELJNOVA RJA (Uromyces dianthi)
Gliva se pojavlja na zgornji strani listov kot
rumenozelene okrogle ali podolžne pegice,
na spodnji strani pod njimi pa kot temno
rjavkasta ležišèa letnih ali zimskih spor. Gliva
se naseljuje predvsem tam, kjer se vlaga
dolgo zadržuje. Èe je pravoèasno ne zatiramo,
Program travinja/ okrasne rastline
rastline lahko popolnoma propadejo.
RESARJI (Heiliothrips haemorrhoidalis)
Resarji ali tripsi so sesajoèe žuželke, pogoste
na sonènih listih, cvetovih ter poganjkih
vrtnin in cvetlic v toplih in zavetnih legah.
Tripsi so drobne, vitke, do 2 mm dolge
žuželke. Na napadenih listih opazimo najprej
bele pikice, kasneje dobi rastlina belo srebrn
lesk, na njih so èrno-rjave toèke - posušeni
iztrebki tripsov. Napadeni deli rastlin zakrnijo
ali se izmalièijo, rjavijo in se sušijo. Tripsi
delajo škodo na gladiolinih in nageljnovih
cvetovih, poganjkih asparagusa, listih
pelargonij, itd.
Zatiranje: KOHINOR 200 SL 0,05-0,125 %.
VRTNIÈNA PERONOSPORA
(Peronospora sparsa)
Je pri nas sorazmerno nova bolezen. Na listih
in vèasih tudi na poganjkih nastanejo
nepravilne rdeèkaste ali rjavkaste razbarvane
pege, ki imajo na spodnji strani redko
plesnivo prevleko. Glivi povzroèiteljici bolezni
ustreza vlažno in hladno vreme.
BRAZDASTI TRSNI RILÈKAR
(Othiorhynchus sulcatus) Brazdasti trsni rilèkar
povzroèi venenje in propad rastlin (begonije,
ciklame, rododendroni,...). Gomolje in
korenine objedajo beli ogrci z rjavo glavo,
lièinke rilèkarja, ki so nekoliko manjši od
ogrcev majskega hrošèa.
medeno roso, na katero se naselijo glivice
sajavosti in tako postanejo rastline èrnikaste,
kot bi jih potresli s sajami.
Pripravki: mineralna ali ogrèièna olja.
PREHRANA OKRASNIH
RASTLIN
Preden okrasne rastline posadimo, presadimo
ali posejemo, rastlišèe dobro pripravimo,
dodamo organska ali pa kompleksna gnojila
(NPK) na zalogo. Za trajne rastline, drevesa in
grmovnice, so na voljo tudi poèasi
sprošèujoèa talna mineralna gnojila v obliki
granul ali pa tablet.
Za dodatno gnojenje se odloèimo v primeru
slabe rasti, kloroz in/ali vidnega pomanjkanja
doloèenega hranila.
Manjše okrasne rastline, ki jih gojimo v
koritih in loncih, veèinoma zalivamo s hranilno
raztopino dušika, fosforja in kalija z
mikrohranili, kar je tudi najlažje in najceneje.
Za kompleksno prehrano takšnih rastlin
priporoèamo naslednja gnojila:
- PROTEOBOOM (NPK+mikrohranila) v
odmerku 30-50 g/10 L vode .
Presledki naj bodo 10-14 dnevni ali 5-7
dnevni, vendar uporabimo polovièen
odmerek gnojila.
Od mikrohranil se pojavlja predvsem
pomanjkanje železa (surfinije, hortenzije...), v
takšnem primeru uporabimo PROTIFERT
železo v odmerku 20 ml/10 L vode ali
NUTREL ADVANCE v odmerku 10 ml/10 L
vode.
ŠIPKOVA (VRTNIÈNA) GRIZLICA
(Eudelomya aethiops)
Šipkova grizlica se pri nas pojavlja le obèasno.
Od junija do avgusta rumeno-zelenkaste
lièinke izjedajo liste tako, da pustijo le zgornjo
ali spodnjo povrhnjico; od lista ostanejo le
nekakšna okenca.
V primeru stresnih situacij kot so suša, toèa,
zmrzal itd., priporoèamo uporabo
biostimulatorja PROTIFERT LMW v odmerku
30-50 ml/10 L vode.
NAVADNA PRŠICA (Tetranychus urticae)
Navadna pršica ne napada le vrtnin in sadnih
vrtnin, temveè tudi vrtnice, dalije, krizanteme.
Pršice so nevarne zlasti v suhih letih in sušnih
legah. Pogosto so na vrtnicah vzpenjalkah, ki
rastejo ob južnih stenah. Listi sivijo, rjavijo in
kmalu opazimo na njih nežno pajèevino.
Pripravki: specifièni akaricidi, Beauveria
bassiana.
KAPARJI (Aspiditue hederae, Aonidia lauri,
Veèje okrasne rastline, predvsem drevesa in
grmovnice gnojimo z mineralnimi gnojili
preko tal ali pa zaradi njihove velikosti
uporabljamo foliarna gnojila. Preko tal
uporabljamo èista dušièna (KAN) ali
kompleksna (NPK) gnojila, ki jih potrosimo v
obmoèju pod krošnjo. Na bolj sušnih
podroèjih, kjer je veliko nihanje vlage, se
priporoèa kapljièno namakanje, ki ga lahko
uporabimo tudi za prehranjevanje rastlin.
Foliarno uporabljamo predvsem poèasi
sprošèujoèa dušièna gnojila, kot je npr.
SLO-N v konc. 0,25 % (250 ml/100 L vode).
Uporabimo lahko tudi kompleksna gnojila
(NPK+mikro), kot sta PROTEOBOOM v konc.
0,30-0,50 %.
V primeru stresnih situacij priporoèamo
uporabo biostimulatorja PROTIFERT LMW v
konc. 0,35 %.
Coccus hesperidum,...) Kaparji se pojavljajo
tudi na nekaterih okrasnih rastlinah (aralija,
fikus, lovor, oleander,...). Na aralijah in fikusu
se pogosto pojavijo rjavkasti kaparji brez bele
vošèene obloge. Škodljivi so zato, ker izloèajo
129
PREHRANA in VARSTVO
OKRASNIH in ŠPORTNIH
TRAT
Lepa trata je ponos vsakega gospodarja,
vendar nam lahko doloèene gliviène in
fiziološke bolezni ter škodljivci naredijo veliko
sivih las.
Od gliviènih bolezni so najpogostejše alge,
progavosti, padavica, rje, fuzarioze,
rjavi madeži, bakrena pegavost, dolar
pegavost, poletni madeži, nekrotièni
obroèi, spomladanske mrtve pege,
pepelovke in snežne plesni. Proti tem
boleznim je za uporabo na samo športnih
tratah dovoljen fungicid na osnovi
ciprodinila+fludioksinila, na domaèih tratah
pa si lahko pomagamo s foliarnimi gnojili na
osnovi bakra, kot sta COPTREL 500 in
LABICUPER. Oba imata stransko delovanje
proti tem boleznim, oziroma dvigneta
odpornost travinja proti njim. COPTREL 500 v
konc. 0,05 % (5 ml/10 L vode) uporabljamo
spomladi in jeseni, saj zaradi narave pripravka
nekaj èasa pušèa sledove. LABICUPER v
konc. 0,30 % (30 ml/10 L vode, lahko
uporabljamo tekom cele sezone.
Za spomladansko in jesensko prehrano s
potrebnimi mikroelementi lahko uporabimo
tudi specialno foliarno gnojilo, ki se uporablja
za žita, YaraVita Žita v odmerku 1-2 L/ha
(10-20 ml/100 m2).
Za umirjanje rasti in povišanje èvrstosti
travne ruše priporèamo meseèno uporabo
kombinacije foliarnega gnojila FOLIPLUS v
konc. 0,35 % (35 ml/10 L vode) ali
PROTEOLEAF v konc. 0,30 % (30 g/10 L
vode) in biostimulatorja GOEMAR BM 86 v
konc. 0,30 % (30 ml/10 L vode).
Prehrana z dušikom je velikega pomena za
travno rušo. Na voljo so tri gnojila, eno
klasièno NPK gnojilo PROTEOBOOM v konc.
0,40 % (40 g/10 L vode) in dve poèasi
sprošèujoèi dušièni gnojili LAST N in SLO N,
2
obe uporabljamo v odmerku 150 ml/100 m .
Uporabljamo ju v 40 dnevnih presledkih, 4-5
dni po košnji.
Velikokrat je travna ruša podvržena tudi
stresu, še posebej v primeru suše ali pa moèe.
V takšnih primerih priporoèamo uporabo
biostimulatorjev na osnovi aminokislin kot je
sredstvo PROTIFERT LMW v konc. 0,35 %
(35 ml/10 Lvode). Lahko se uporabi tudi
Protifert kalij v konc. 0,35 % (35 ml/10 L
vode) ali Protifert kalcij v konc. 0,25 % (25
ml/10 L vode).
Za doseganje izrazitejše barve travne ruše, si
lahko pomagamo z uporabo PROTIFERT
CINK ali MANGAN ali MAGNEZIJ, vsi v
koncentaciji 0,20-0,40 % (20-40 ml/10 L
vode).
Pri zatiranju širokolistnih plevelov so velike
omejitve glede uporabe. Za vrtne trate je
možno uporabiti granulirano gnojilo z
dodatkom 2,4-D in dicambe, ki ga uporabimo
spomladi. Za športne trate in golf igrišèa
lahko uporabimo herbicid DICOTEX v
odmerku 100 ml/100 m2 oz. 10 L/ha, na
travnikih in pašnikih pa herbicid ESTERON
v odmerku 0,75-1,0 L/ha.
130
prepreèevanje stresa (suša), poveèanje
intenzivnosti zelene barve in fiziène
odpornosti ter izboljšanje
prehranjenosti ruše
za izboljšanje oprijemljivosti sredstev
za varstvo rastlin, težje izpiranje in
daljše delovanje
zmanjšanje stresa zaradi nizkih
temperatur, izrazitejša barva
umirjanje rasti in èvrstost travne ruše
èvrstejša in gostejša rast, boljša
pohodnost, »green efekt«
prehrana z mikrohranili, zagotovljena
oskrba, izboljšana odpornost na nizke
zimske temperature (na športnih
tratah in golf igrišèih samo za jesensko
in zgodnje spomladansko tretiranje)
enakomeren razvoj travinja, prehrana
z dušikom
zatiranje polžev
gosenice škodljivih metuljev iz rodu
Noctuidae
gosenice velikega travniškega komarja
zmanjšanje potenciala gliviènih
bolezni, poveèa odpornost trate
Algae (alge), Helminthosporium
(progavosti), Pytium blight (padavica),
Puccinia spp. (rje)
Fusarium spp. (fuzarioze)
Brown patch (rjavi madeži)
Copper spot (bakrena pegavost),
Dollar spot (dolar pegavost)
Summer patch (poletni madeži)
Necrotic ring (nekrotièni obroèi)
Spring Death Spot (spomladanske
mrtve pege) Erysiphe spp. (pepelovke)
Gray Snow Mold, Pink Snow Mold
(snežne plesni)
bolezen, škodljivec, ukrep
0,05
COPTREL 500
5 ml
30 ml
2
50 ml
300 ml
0,5 L
3,0 L
1 ha
0,35
0,05
NU-FILM-17
0,4-0,6
0,2-0,4
0,30
0,35
0,3
0,4
2
300 ml
400 g
5 ml
35 ml
40-60 ml
20-40 ml
30 g
35 ml
50 ml
350 ml
0,4-0,6 L
0,2-0,4 L
300 g
350 ml
10-20 ml/100 m oz. 1-2 L/ha
30 ml
40 g
2
2
150 ml/100 m oz. 15 L/ha
70-100 g na 100 m
2
10 L/ha (1,0 L/ 1.000 m )
500 ml
3,5 L
4-6 L
2-4 L
3,5 kg
3,5 L
3,0 L
4,0 kg
75 – 100 ml/100 m oz. 0,75 – 1,0 L/ha
PROTIFERT LMW
PROTIFERT MAGNEZIJ
PROTIFERT MANGAN
PROTIFERT CINK
PROTEOLEAF
FOLIPLUS
(priporoèljivo za travnike in
pašnike za živalsko krmo)
Yara Vita ŽITA
GOËMAR BM 86
PROTEOBOOM
SLO-N
LAST N
POLŽOMOR
DICOTEX (samo športne
trate in golf igrišèa)
ESTERON
(samo pašniki in travniki)
100 L
1,5 kg/ha
10 L
Insekticid (ni nobenega registriranega sredstva)
0,30
LABICUPER
ciprodinil+fludioksonil
(siva plesen, snežna plesen,
snežni ožig)
Sredstvo je registrirano
samo na športnih tratah!
SREDSTVO
po potrebi
vsa tretiranja
med vegetacijo
med vegetacijo
vsakih 10-15 dni
vsakih 14 dni
pri pomanjkanju
pred cvetenjem
po vzniku trav
takoj po pojavu
pepelaste plesni
(vrtnice)
takoj po pojavu
zatiranje polžev
pospeševanje
rasti, lepše in
daljše cvetenje
umirjanje rasti,
intenzivne barve
umirjanje rasti,
Intenzivne barve
podaljša èas
cvetenja, poveèa
kolièino in premer
cvetov
boljša
oprijemljivost,
prepreèevanje
spiranja, boljša
uèinkovitost itd.
pospeševanje rasti
pomanjkanje
železa
prehrana z
mikrohranili
boljša oprašitev
listne uši in
rastlinjakov
šèitkar
ozkolistni pleveli
enoletni in
veèletni
listne pegavosti,
rje
trohnobe
bolezen,
škodljivec,
ukrep
takoj po pojavu
razvojni stadij
"fenofaza"
0,30
POLŽOMOR
NU-FILM-17
PROTIFERT LMW
PROTEOLEAF
FOLIPLUS
GOËMAR BM 86
SLO-N
PROTEOBOOM
NUTREL ADVANCE
PROTIFERT ŽELEZO
FOLIBOR L
AGIL 100 EC
KOHINOR 200 SL
PROTIFERT ŽVEPLO
10 L
100 L
odmerek
0,025
2,5 ml
15-30 ml
40 g
40 ml
30 ml
300 ml
3,5 g
300 g
200 g
25 ml
150-300
ml
400 g
400 ml
300 ml
250 ml
400 g
100 ml
0,2-0,3 L
100 ml
50-125 ml
2
2
70-100 g na 100 m
0,15-0,3
0,4
0,4
0,3
25 ml
40 g
0,4
0,25
10 ml
20-30 ml
10 ml
0,10
0,2-0,3
0,1
5-12,5 ml
30 ml
0,35 g
30 g
20 g
15 – 20 ml/100 m
0,05-0,125
0,30
0,0035
MOÈJIVO ŽVEPLO
AQ-10
0,20
ZIRAM 76 WG
REMEDIER
konc.
v%
Skupno 5 kg/ha.
SREDSTVO
(vrtnice, nageljni, pelargonije, krizanteme, gerbere ...)
odmerek
(okrasne trate, športne trate, ostale zelenice in golf igrišèa ter travniki in pašniki)
konc.
v%
Orientacijski program varstva in prehrane OKRASNIH RASTLIN
Orientacijski program varstva in prehrane TRAVINJA
Program varstva&prehrane okrasnih rastlin in travinja
Kazalo
Pikapolon’ca 2011_______________________________________________________________ 1
KARSIA info ______________________________________________________________________ 2
Predgovor ________________________________________________________________________ 3
FITOFARMACEVTSKA SREDSTVA (splošno) _____________________________________ 4
- namen uporabe, formulacije in naèin delovanja, nevarnost sredstev,
oznaèevanje, ostanki (MRL), dostopnost FFS, izvajalci usposabljanj
- tabela MRLjev in karenc _______________________________________________________ 6-7
UPORABA FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV __________________________________ 8
- odloèitev pred nakupom, seznam izvajalcev usposabljanj iz fitomedicine,
skladišèenje, uporaba, ukrepi pri uporabi in v primeru nesreèe
OPTIMALNO ODMERJANJE SREDSTEV ________________________________________ 9
- poraba vode na hektar površine, razliène porabe vode, primer izraèunavanja
odmerkov
PRIPRAVA FFS ZA UPORABO __________________________________________________ 10
- uravnavanje pH škropilne brozge, mešanje FFS s foliarnimi gnojili, zaporedje
mešanja pripravkov
POSTOPEK S PRAZNO EMBALAŽO IN OSTANKI FITOFARMACEVTSKIH
SREDSTEV _____________________________________________________________________ 10
- dolžnosti uporabnikov, oddaja prazne embalaže in ostanke FFS
INTEGRIRANO in BIOLOŠKO/EKOLOŠKO VARSTVO RASTLIN ________________ 11
HIDROMETEOROLOŠKI PODATKI IN PROGNOSTIÈNA OBVESTILA __________ 11
FUNGICIDI
- AQ-10 __________________________________________________________________________ 13
- Champion 50 WG/WP __________________________________________________________ 13
- Champ formula 2 FLO __________________________________________________________ 13
- Crystal _________________________________________________________________________ 13
- Dithane M-45 in DG neotec ____________________________________________________ 14
- Domark 100 EC _________________________________________________________________ 14
- Eminent 125 EW________________________________________________________________ 14
- Electis 75 WG ___________________________________________________________________14
- Fantic F WG ____________________________________________________________________ 15
- Folpan 80 WDG ________________________________________________________________ 15
- Indar 5 EW _____________________________________________________________________ 15
- Karathane Gold_________________________________________________________________ 15
- Merpan 80 WDG _______________________________________________________________ 15
- Mildicut _______________________________________________________________________ 16
- Moèljivo žveplo ________________________________________________________________ 16
- Orius 250 EW ___________________________________________________________________ 16
- Postalon 90 SC _________________________________________________________________ 16
- Pyrus 400 SC ___________________________________________________________________ 17
- Ranman twinpack ______________________________________________________________ 17
- Remedier _______________________________________________________________________ 17
- Syllit 400 SC ____________________________________________________________________ 18
- Serenade _______________________________________________________________________ 18
- Thiram 80 WG __________________________________________________________________ 19
- Ziram 76 WG ___________________________________________________________________ 19
- Žveplo v prahu _________________________________________________________________ 19
INSEKTICIDI
- Apollo 50 SC ___________________________________________________________________ 19
- Bulldock EC 25 _________________________________________________________________19
- Delfin WG______________________________________________________________________ 20
- GF-120 _________________________________________________________________________ 20
- Kohinor 200 SL ________________________________________________________________ 20
- Laser ___________________________________________________________________________ 21
- Mavrik 240 _____________________________________________________________________ 21
- Mimic __________________________________________________________________________ 21
- Naturalis _______________________________________________________________________ 22
- Pyrinex 25 CS __________________________________________________________________ 22
- Runner 240 SC ________________________________________________________________ 22
- Spada 200 EC __________________________________________________________________ 23
- Teppeki ________________________________________________________________________ 23
HERBICIDI
- Activus 40 WG __________________________________________________________________ 23
- Afalon __________________________________________________________________________ 24
- Agil 100 EC _____________________________________________________________________ 24
- Centium 36 CS __________________________________________________________________24
- Dicotex _________________________________________________________________________ 25
- Dominator Ultra 360 SL _________________________________________________________ 25
- Esteron _________________________________________________________________________ 26
- Fuego __________________________________________________________________________ 26
- Goal ____________________________________________________________________________ 26
- Goltix WG 90 ___________________________________________________________________ 27
- Kabuki _________________________________________________________________________ 27
- Kerb 50 W ______________________________________________________________________ 27
- Lentagran WP _________________________________________________________________ 28
- Metric __________________________________________________________________________ 28
- Mustang 306 SE ________________________________________________________________ 28
- Tolurex 50 SC ___________________________________________________________________ 29
POSEBNA SREDSTVA
- Stabilan 460 SL _________________________________________________________________ 29
- Amid Thin W ___________________________________________________________________ 29
- Dirager _________________________________________________________________________ 29
- Ecodian CM ____________________________________________________________________ 30
- Ecodian CF _____________________________________________________________________ 30
- Exosex CP _____________________________________________________________________ 30
- Falgro __________________________________________________________________________ 31
- Novagib _______________________________________________________________________ 31
- Nu-Film-17 ____________________________________________________________________ 32
- Nu Lure ________________________________________________________________________ 32
- Polžomor - Agrosan B __________________________________________________________ 32
- Progerbalin LG _________________________________________________________________ 32
- SmartFresh _____________________________________________________________________ 33
FOLIARNA GNOJILA
- Azos 300 _______________________________________________________________________ 33
- Coptrel 500 ____________________________________________________________________ 33
- Folibor L _______________________________________________________________________ 34
- Folimix _________________________________________________________________________ 34
- Foliplus ________________________________________________________________________ 34
- Fosfocal ________________________________________________________________________ 35
- Goëmar BM 86 _________________________________________________________________ 35
- Goëmar Calibra EU ____________________________________________________________ 36
- Hydromag 500 _________________________________________________________________ 36
- Labicuaje _______________________________________________________________________ 36
- Labicuper ______________________________________________________________________ 37
- Labifito _________________________________________________________________________ 37
- Labimovical ____________________________________________________________________ 37
- Labisynergic ___________________________________________________________________ 38
- Last N __________________________________________________________________________ 38
- Molytrac 250 ___________________________________________________________________ 38
- Nutrel Advance _________________________________________________________________ 38
- Procal __________________________________________________________________________ 39
- Photrel _________________________________________________________________________ 39
- pH minus _______________________________________________________________________ 39
- Promag ________________________________________________________________________ 40
- Proteoboom ___________________________________________________________________ 40
- Proteoleaf ______________________________________________________________________ 40
- Protifert LMW __________________________________________________________________ 40
- Protifert cink ___________________________________________________________________ 41
- Protifert fosfit K ________________________________________________________________ 42
- Protifert kalcij __________________________________________________________________ 42
- Protifert kalij ___________________________________________________________________ 43
- Protifert mangan _______________________________________________________________ 43
- Protifert magnezij ______________________________________________________________ 43
- Protifert železo _________________________________________________________________ 43
- Protifert žveplo ________________________________________________________________ 44
- SLO-N __________________________________________________________________________ 44
- StoPiCal ________________________________________________________________________ 45
- Zintrac 700 _____________________________________________________________________ 45
- YaraVita Potato plus (krompir) __________________________________________________ 46
- YaraVita Koruza ________________________________________________________________ 46
- YaraVita Ogršèica _______________________________________________________________ 46
- YaraVita Žita ____________________________________________________________________ 46
BIOCIDI - rodenticidi za zatiranje glodalcev
- Brodifakol (mehka in žitna vaba ter parafinski bloki) ____________________________ 47
- Bromakol (mehka in žitna vaba ter parafinski bloki) ____________________________ 47
ANALIZE “Megalab” (Yara-Phosyn) tal, listja, plodov __________________________ 47
KORISTNE ŽIVALI ali NARAVNI SOVRAŽNIKI _________________________________ 50
PRIPOROÈILA IN PROGRAMI ZA VARSTVO in PREHRANO RASTLIN
- Vinska trta ______________________________________________________________________ 51
- Peèkarji (jablane&hruške) ______________________________________________________ 74
- Košèièarji (breskve, nektarine, slive, èešnje ....) __________________________________ 88
- Oljke ___________________________________________________________________________ 94
- Jagode _________________________________________________________________________ 96
- Oreh in leska ___________________________________________________________________ 99
- Poljšèine (žita, koruza, ogršèica, krompir, oljne buèe, pesa ...) __________________ 101
- Hmelj _________________________________________________________________________ 116
- Zelenjava _____________________________________________________________________ 119
- Okrasne rastline in travinje ____________________________________________________ 128
131
„Moj“ škropilni program
Škropilni program v letu 2011
Ime parcele: ____________________________, Velikost parcele v m2: ________________,
Št.
škropljenj a
datum
Škodljivec/bolezen
sredstvo
132
Konc.v
%
Poraba
vo d e n a
površino
Poraba sredstva v
gramih/ml

Protifert magnezij

Transkrypt

Podobne dokumenty

jun - RTV Slovenija

Junij - Planinski Vestnik